Na gradbišču hidroelektrarne Brežice, četrte v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi, končujejo glavna gradbena dela. Včeraj so minirali obodno steno, kar pomeni začetek preusmerjanja reke Save prek prelivnih polj hidroelektrarne. Kot je povedal odgovorni nadzornik pri gradnji Andrej Unetič, gradnja poteka čisto po začrtanem terminskem planu. Tehnični pregled in začetek poskusnega obratovanja hidroelektrarne sta predvidena za jesen prihodnje leto.
Miniranje, ki so ga izvedli včeraj malo po poldnevu, je zadnja faza glavnih gradbenih del. Po Unetičevih besedah bo obtočni kanal, ki je zadnji dve leti in pol prevajal vodo poleg gradbišča hidroelektrarne, zasut ta teden. »Predvidevamo, da bo preusmeritev Save končana do konca tedna. To pomeni, da bo tok Save spet preusmerjen v prvotno strugo, a čez prelivna polja hidroelektrarne.«
Z dvigom vode tudi testiranje gradnje in opreme
Preusmeritev omogoča, da se elektrarni začne dovajati voda. S tem ko se elektrarna zalije, se po besedah Unetiča preveri tudi gradnja, vodotesnost objekta in hidromehanske opreme oziroma zapornic, ki trenutno zagotavljajo vodotesnost pretočnih traktov. »Z dvigom vode se lahko začne testiranje opreme, ki se tudi že intenzivno vgrajuje v objekt,« pravi.
Na prvem agregatu so že vgradili turbinsko opremo, zdaj vgrajujejo generatorsko opremo. Postopoma sledita še drugi in tretji agregat. »Tako predvidevamo, da bi bila do konca leta že dva agregata pripravljena za obratovanje, in če bo zagotovljena primerna višina vode, bosta začela poskusno obratovati konec letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega.« Gradbincem gre na roke tudi stanje voda, pretoki so nizki, tako da lahko gradbena dela, ki se izvajajo na vodi, varno in kakovostno izvajajo, dodaja Unetič.
Prispevala bo odstotek slovenske letne proizvodnje
Akumulacijski bazen, vreden 80 milijonov evrov, bodo predvidoma začeli polniti novembra, pred tem morajo zgraditi še povezave do hidroelektrarne oziroma nasipe čez obtočni kanal, dodaja Unetič.
Brežiška hidroelektrarna, ki jo gradijo od marca 2014, naj bi na leto v povprečju proizvedla 161 gigavatnih ur in s tem v slovenski elektroenergetski sistem prispevala približno odstotek trenutne letne proizvodnje. Elektrarna naj bi bila povsem avtomatizirana in daljinsko vodena. Investicija je vredna okrog 270 milijonov evrov, od tega energetski del 118 milijonov evrov, preostalo pa infrastrukturni del z akumulacijo.
