Skorajda ni človeka, ki devetošolcev v tednih pred odločitvijo, kje želijo nadaljevati šolanje, ne bi opozoril na odgovorno ravnanje pri tako pomembni odločitvi. Vsekakor je preudaren premislek o nadaljevanju šolanja zelo pomemben. A kadar dijak kasneje ugotovi, da ni izbral ustrezne šole, mu šolski sistem daje možnost, da svojo »napako« popravi.
Prepis je možen tudi med šolskim letom
Dijak ima med izobraževanjem pravico prestopiti v drugo šolo ali drug izobraževalni program. »Ravnatelj šole, v katero želi dijak prestopiti, pa določi, katere obveznosti mora opraviti, da bi lahko nadaljeval izobraževanje. Določi tudi roke, v katerih mora te obveznosti izpolniti,« pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje. Prepis iz enega izobraževalnega programa v drugega je možen tudi sredi šolskega leta, vendar pa ima šola pri sprejemu preusmerjenega dijaka določene omejitve. »Če šola na primer nima prostega mesta v oddelku programa, v katerega bi se želel dijak preusmeriti, ga ne more sprejeti. Enako velja v primeru, ko želena šola nima prostih učnih mest za praktično usposabljanje z delom,« takšne primere naštevajo na ministrstvu. Kadar dijak željo po prepisu izrazi proti koncu šolskega leta, pa lahko ravnatelj želene šole kljub odsotnosti naštetih omejitev odloči v dobro dijaka in mu prepisa takrat ne omogoči, saj je dijak zamudil preveč vsebine iz programa, ki jo bo težko nadomestil ob dejstvu, da bo moral opravljati tudi tekoče obveznosti.
Kot dijakom v takšnih primerih svetujejo v ljubljanskem mladinsko-informacijskem centru, je najbolje najprej poklicati svetovalno službo šole, na katero se želi dijak prepisati. Svetovalni delavci imajo običajno informacije o prostih mestih. Če je mesto na želeni šoli na voljo, pa se je treba tudi izpisati iz matične šole. Za to je potreben obisk svetovalne službe matične šole, kjer mora dijak in eden od staršev podpisati izpisnico ter prevzeti morebitne originalne dokumente, ki jih šola hrani (spričevala, rojstni list). Dokumente in prošnjo za vpis v želeno šolo je treba prinesti svetovalni službi nove šole. Priložiti je treba še fotokopijo rojstnega lista in spričeval morebitnih izdelanih letnikov na prejšnji šoli.
Stremeti je treba k dolgoročnemu zadovoljstvu
Kljub vsem napotkom pa dr. Marjan Šimenc iz Pedagoškega inštituta opozarja, da odločitev o srednji šoli danes zaradi zelo prehodnega šolskega sistema ni več tako usodna, kot je bila včasih, denimo pred desetletji. »Življenje je nepredvidljivo. Nekdo, ki se je pri petnajstih letih vpisal v poklicno šolo, se lahko pri osemnajstih odloča drugače, lahko odkrije v sebi nagnjenja in sposobnosti, za katere prej ni verjel, da jih ima.« Ljudi, ki ne uberejo najkrajše poti do želenega poklica, pa po njegovih beseda sploh ni malo.
Ne glede na to svetovalni delavci opažajo, da je za marsikaterega dijaka spoznanje, da je izbral sebi neprimerno srednjo šolo, precej grenko. »Ko se dijak odloči, da se bo prepisal, se običajno o tem, kaj so razlogi za takšno dejanje, noče pogovarjati. Odločitev je v vsakem primeru težka, dijaku je hudo in niti ne drezamo preveč vanj. Želimo mu samo, da bi bil na drugi šoli bolj zadovoljen,« pripoveduje iz izkušenj svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad Marija Dominko. Pri tem poudarja vlogo staršev, ki se včasih s tem (ali z ocenami otroka, ki niso v skladu z njihovimi pričakovanji) težje sprijaznijo kot otroci. »Vsak od staršev lahko sam pri sebi razmisli, da je za otroka veliko bolje, če je zadovoljen sam s seboj in svojim delom, kot pa, da pregoreva samo zato, da bi bili starši zadovoljni.« Nezadovoljstvo in prepiri v družini zaradi previsokih pričakovanj lahko na dolgi rok povzročijo tudi hude psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, ob tem še opozarja svetovalna delavka.
