Donald Trump ne popušča. Čeprav so nekatera ameriška sodišča zadržala predsednikov ukrep o omejitvi vstopa državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav v ZDA, saj naj bi ta ameriškim podjetjem, ki zaposlujejo delavce iz omenjenih držav, povzročil škodo, je nova ameriška administracija prepričana, da gre le za začasno ustavitev ukrepa. Vlagatelji se zato utemeljeno sprašujejo, kje so meje omejevalnih ukrepov in predvsem, kakšne posledice bodo imele na mednarodno menjavo in dobičke podjetij, tovrstna negotovost pa je vse prej kot pozitivna za kapitalske trge. Za resne analize posledic prvih ukrepov je vsekakor še prezgodaj, velja pa izpostaviti, da je trenutno stanje v ameriškem gospodarstvu zelo dobro. Ameriški delodajalci so namreč v januarju zaposlili novih 227.000 delavcev, kar je občutno več od pričakovanj analitikov (180.000). Stopnja brezposelnosti je sicer porasla s 4,7 na 4,8 odstotka, kar gre pripisati vrnitvi ljudi med aktivne iskalce zaposlitve. Rahlo skrbi le upočasnitev rasti plač, saj je povprečni urni zaslužek v januarju glede na leto prej porasel za 2,5 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali 2,7-odstotni porast. Prav ta zaostanek pa je tudi eden izmed indikatorjev, da so na ameriškem trgu dela še rezerve. S tega vidika ni presenetljivo, da ameriška centralna banka (FED) na sredinem srečanju ni spremenila ključne obres tne mere, večje vprašanje pa je, kako realni so še vedno trije napovedani dvigi osrednje obrestne mere do konca leta 2017.
V podobni dilemi glede dinamike sprememb monetarnih spodbud bi se kaj hitro lahko znašla tudi ECB. Prvi razlog bi lahko bila Francija. Njen bruto domači proizvod (BDP) je namreč v zadnjem četrtletju leta 2016 doživel opazen pospešek (0,4-odstotna rast na četrtletni ravni), Francija pa se je s tem po nekaj letih skromnega okrevanja pridružila hitreje rastočima Nemčiji in Španiji, kar je odlična popotnica za evropsko gospodarsko okrevanje. Drugi razlog pa bi lahko bila inflacija. Januarja je letna inflacija v evrskem območju znašala 1,8 odstotka, s čimer je presegla pričakovanja analitikov (1,5 odstotka). Pri tem je treba poudariti, da sta k splošni rasti cen v največji meri pripomogli kategoriji energentov (+8,1 odstotka), kar glede na lanski upad cene tekočega zlata ne preseneča, ter hrane, alkohola in tobaka (+1,7 odstotka), ki pa so v zimskih mesecih običajno pod vplivom sezonske komponente omejene ponudbe. Inflacija, izključujoč omenjeni kategoriji (+0,9 odstotka), je bila v januarju sicer še opazno pod splošno ciljno mejo ECB, na ravni 2 odstotkov, a vseeno ne gre zanemariti tudi dejstva, da Evropa okreva. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je tako v nasprotju s pričakovanji analitikov (9,8 odstoka) v decembru upadla za 0,2 odstotne točke, na 9,6 odstotka. Ne glede na to, da je predsednik ECB v decembru napovedal, da bo program odkupa obveznic veljal najmanj do konca leta 2017 (od aprila naprej v zmanjšanem obsegu 60 milijard evrov mesečno), bi nadaljevanje okrevanja v Evropi ter dodaten minimalni pospešek inflacije zelo verjetno ECB primorala v prilagoditev omenjenega programa oz. v zniževanje denarnih spodbud, ki so eden izmed elementov, ki vsaj kratkoročno pozitivno vplivajo na gibanja tečajev na kapitalskih trgih.
