Zakaj ribiči želijo, da država zaščiti ribe pred kormorani? Ker so jim kormorani konkurenca! Kajti če ti pojedo ribe, potem rib ni in ribiči nimajo česa loviti. Ribičem ne gre za zaščito rib, oni želijo, da država zaščiti njih, in to prek zaščite rib pred kormorani. Ribiči torej želijo, da država zaščiti ribe pred kormorani samo zato, da jih bodo lahko oni lovili in da ribe ne bodo hrana kormoranom. Ribiči lovijo ribe iz hobija in ne za nujno hrano. Ne dopustijo, da bi kormorani plenili ribe za hrano, torej da ne bi bili lačni oziroma da bi lahko sploh živeli. Absurdna logika ribičev, ki jo na žalost podpira država.

Po ustavi bi država morala zaščititi kormorane pred nasiljem ribičev, kajti 72. člen ustave nalaga državi, da varuje živali pred mučenjem. Namesto da bi to storila, pa državni organi izdajajo odločbe o plašenju in odstrelu kormoranov, kar je dokazano mučenje živali. In s tem pravzaprav ščitijo neustavno dejavnost ribičev in ne njihovega plena, to je rib, kar bi sicer morali. Da država omogoča ribiško ubijanje rib, sama »ubija« kormorane. Država torej tiste, ki bi jih morala zaščiti pred mučenjem, kar sama »muči«. Ali je to pravna država? Ali je to pravično? Na pravičnost pa prisega tudi država pa še mnogi državni uradniki in ribiči.

Mnogi izmed njih so tudi verni in vsaj pri kristjanih velja zlato pravilo: kar ne želiš, da drugi storijo tebi, ne stori ti njim. Ali bi želel kakšen državni uradnik ali ribič biti na mestu kormorana, ki bo umorjen? Ali na mestu ribe, ki jo bodo umorili ribiči? Zato da bi ribiči imeli svoje »veselje«. Ribe in kormorani pa grozljivo trpljenje. Trpljenje, sponzorirano od države 21. stoletja.

Na žalost pa država ne ščiti samo nasilnega hobija ribičev, temveč tudi lovcev. Pred nedavnim je namreč odredila odstrel 93 medvedov in desetih volkov. Bilo naj bi jih preveč in naj bi tudi povzročali takšno ali drugačno škodo. Škodo, ki, če jo ocenjujemo po človeško, znaša za državo manj kot drobiž. Kako dolgo bo država še ščitila lovce ter ribiče in ne živali? Kajti živali imajo ustavno varstvo pred mučenjem, lov in ribolov pa ne. Še posebno ne, ker gre za uničevanje živali kot dela naravnega bogastva – živali so namreč naravno bogastvo in tako jih mora država ohranjati v smislu 5. člena slovenske ustave. Ubijanje pa ni ohranjanje, temveč uničevanje – torej protiustavno.

Nerazumljivo je, da v Sloveniji sploh lahko obstaja ubijanje živih bitij, še posebno kot šport ali hobi. Takšna dejavnost ne more imeti nobenega pravnega varstva, saj gre za dejavnost, ki škoduje naravi in povzroča strahotno trpljenje živali. Ubijanje prostoživečih živali tudi ne more uravnavati naravnega ravnovesja, kot to trdijo lovci, saj narava to lahko naredi sama, kar je že zdavnaj dokazano. Človek z ubijanjem živali to ravnovesje uničuje in s tem škoduje sebi, živalim in naravi.

Še nekaj. Javno je znano, da večji ko je odstrel, več živali se rodi, saj se živalska vrsta s tem brani pred izumrtjem. Več živali se rodi tudi, če je na voljo več hrane. Ali je v Sloveniji namenoma visok odstrel in se namenoma medvedom daje hrana? Da se jih čim več rodi, da se jih bo lahko čim več pobilo. Tako bo več trofej, več denarja, več lovskega užitka in tako dalje, po drugi strani pa več krvi, več trpljenja… Kako dolgo še?

Vlado Began, Šmarje pri Jelšah