V tretje gre rado… in tudi Rado pride, kot šaljivo sporočajo ustvarjalci festivala Ment. A lahko bi (po)imensko prišteli še marsikaterega domačega in tujega ljubitelja glasbe, ki spremlja sodobno ustvarjalno brbotanje pri nas in širše. Festival Ment je v treh letih postal glasbeni dogodek, ki nam s kakovostjo programa jemlje sapo. Odmev njegove uveljavljenosti ter spoštovanje do njega sta krepko presegla meje Slovenije.
Platforma festivala je preprosta, praktična in privlačna. Na Mentu se širši javnosti predstavljajo neodvisni (indie) glasbeni avtorji, ki že zdaj v marsikaterem pogledu in z marsikaterim izrazom soustvarjajo podobo svojih glasbenih pokrajin. Festival Ment je izjemno izhodišče za njihov preboj iz lokalnih in regionalnih okvirov. Poleg razvejenega izvajalskega programa je udeležba več kot sto tujih in domačih glasbenih profesionalcev, založnikov, koncertnih in festivalskih promotorjev, distributerjev, agentov, medijev, novinarjev in drugih posrednikov kakovostne godbe več kot le povabilo k prijetnemu druženju. Kajti Ment omogoča neposredno glasbeno-kulturno-informacijsko mreženje, brez katerega je danes nemogoče biti v stiku ali toku z dobro, razmišljajočo in ozaveščeno glasbo.
Od Seattla do Sibirije
Za letošnjo, tretjo festivalsko izdajo, ki se bo odvrtela na več ljubljanskih prizoriščih urbane kulture med 1. in 3. februarjem, bi lahko strnjeno promocijsko pripomnili: od konferenčno gostujočega šefa kultne seattelske založbe Sub Pop Jonathana Ponemana pa vse do skupine The Jack Wood – osvežujočega garažnega rocka iz Sibirije. Med temi skrajnimi koordinatami udeležencev pa nikakor ne smete zamuditi ali izpustiti naslednjih izvajalcev. Najprej izbor vseh domačih, med katerimi še posebej opozarjam na razigrane Haiku Garden in Persons From Porlock. V obeh primerih so shoegaze nastavki le okostje širšega in globljega poglabljanja v nepresahljivo napajališče kitarskega izražanja. Izraz za obraz, ki se ga ne bi sramovali niti tisti, ki menijo, da glasbeni trendi nastajajo daleč stran od nas. Da pa bomo domačinsko svoji na svojem, bodo poskrbeli kamniški Matter in Blaž iz Kopra. Samorastniki, ki hip hop prestavijo v solarni pogon. Na celice, ki so za družbo in človeka še kako oporečne. A okolju ne škodujejo, le zrcalno in refleksno podobo nam nastavljajo, ki je bolj realistična od realnosti same.
Novo klasiko rocka nam bodo z odrov pretakali srbski Straight Mickey And The Boyz, White Miles iz Avstrije in otoški Heymoonshaker, ki nam bodo svojo različico bluesa dostavili s pomočjo zavidanja vredne kapacitete pljuč in beatboxa. Genialni Nils Gröndahl pa nam bo pokazal, zakaj so violinske strune včasih še bolj trpežne in prožne od kitarskih. Hrvaški kolektiv zapomljivega imena Baden-Baden nas bo zavrtel in nostalgično spomnil na 80. leta, na čas, ko smo malce bolj poskočno korakali in izstopali, četudi za modo in pričeske nismo imeli ravno naravnega daru. Ruske glasbene barve bodo zastopali še konkretno nabriti Spasibo in brez kančka strahu gobezdave Oligarkh. Estonski zvokovni mojster Erki Pärnoja bo razširjal glasbena obzorja za vse tiste, ki bolj prisegajo na instrumentalne virtuoznosti. Z akustiko prestreljeno novodobno kantavtorstvo ni bilo nikoli tako privlačno in izzivalno. Ne zamudite domačih trubadurjev Mihe Peterliča in Jakoba Kobala ter hrvaške gostje Sare Renar, ki vam bodo dokazali, da biti elokventen v glasbi ni le prirojen dar, temveč stanje kondicije in nenehne vadbe. In to sploh ni vse, kar se nam obeta prihodnji teden.
