Furs: Mi smo pripravljeni
Zdravstvena reforma med drugim predvideva, da bi namesto zavarovalnic (Vzajemne, Triglava, zdravstvene zavarovalnice in Adriatica Slovenice) dajatev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po novem pobirala finančna uprava pod vodstvom Jane Ahčin. Kot pravijo na Fursu, so za novo vrsto obveznosti tako kadrovsko kot tudi strokovno usposobljeni. Priznavajo pa, da bi se v tem primeru, tako kot pri vseh dodatnih nalogah, ki jih prejmejo, povečala obremenitev človeških virov, na določenih delovnih mestih pa bi bile najverjetneje potrebne določene okrepitve.
Šef Vzajemne: Sistem, kot je na Kubi in v Severni Koreji
Iz službe za stike z javnostmi pri Vzajemni so odgovorili, da v zavarovalnicah še niso prejeli predloga reforme. Po njihovem mnenju je zdravstvena reforma nujna, predvsem na strani organizacije zdravstva, ki danes zaradi izjemno dolgih čakalnih dob ni več dostopno za vse. »Najprej moramo poskrbeti za dobro organizacijo zdravstva in jasno opredeliti košarico pravic, ureditev financiranja je šele naslednji korak. Financiranje je namreč šele streha – najprej moramo postaviti dobre temelje,« pravijo. V zvezi z morebitnimi novimi dajatvami bo po njihovem mnenju moral svoje povedati tudi vsak posameznik, ko bo dobil izračun, koliko (več) bo s to dajatvijo moral obvezno plačevati. V Vzajemni se bodo spremembam prilagodili in še naprej razvijali segment pravih dodatnih zdravstvenih zavarovanj, nezgodnih zavarovanj, zavarovanj za tujino… »Razmišljamo tudi o širitvi na druga področja,« še dodajajo. Šef Vzajemne Aleš Mikeln pa je za Finance dejal, da je zdravstvena reforma klavrna, saj se bo zdravstvo v celoti plačevalo iz javnih sredstev in ne bo nobenega nadzora. Po njegovem mnenju se bomo vrnili v leto 1992, ko je iz obveznega zavarovanja zmanjkalo denarja. In dodal, da imajo takšen sistem, kjer se zdravstvo v celoti plačuje iz obveznih sredstev, le v Severni Koreji in na Kubi.
Škof: Gre za zmago slovenske neumnosti
»Ukinili so vsa doplačila, vse bo šlo v obvezno zdravstveno zavarovanje, to pa je očitna zmaga tistih, ki živijo od javnih sredstev v našem zdravstvenem sistemu,« ocenjuje Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice (AS). Po njegovem mnenju to ni zdravstvena reforma, saj se politika sploh ne loteva srži problematike v zdravstvu. »Gre za prikrito davčno reformo. Delajo se norca iz ljudi, saj so najbolj ogroženim kategorijam prebivalstva napovedali znižanje plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z 28 na 20 evrov, kar pomeni okoli 8 evrov prihranka. Hkrati pa ekstremno obremenijo tiste, ki prinašajo največ dodane vrednosti, saj bodo plačevali 75 evrov na mesec. To je živa katastrofa,« meni Škof. Na vprašanje, kako bo to ogrozilo poslovanje AS odgovarja, da so kompozitna zavarovalnica, zdravstvena zavarovanja pa so eno od njihovih področij delovanja. »Razmeram se bomo prilagodili, in če bo treba, bomo tudi zmanjšali število zaposlenih. Zagotovo pa ne razmišljamo, da bi se s trga zdravstvenih zavarovanj umaknili, na tem področju imamo namreč še druge produkte,« pravi Škof. Z zdravstveno reformo se uničuje zavarovalništvo kot pomemben del vitalnega finančnega sektorja. »Čez noč namreč želijo ukiniti več kot četrtino zbrane letne zavarovalne premije v državi, s tem pa bodo močno načeli kondicijo zavarovalnic. Bojim se, da je zmagala slovenska neumnost,« še pravi Škof.
Triglav: Veliko vprašanj in malo odgovorov
V Triglavu, zdravstveni zavarovalnici so bili z usmeritvami predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju seznanjeni le iz medijev, pri oblikovanju predloga niso sodelovali, zato njegovih podrobnosti in učinkov na celoten zdravstveni sistem ne poznajo in jih ne morejo komentirati. »Glede na zapisano v medijih pa se nam poraja več vprašanj kot odgovorov. Kot na primer, kaj bo standard zdravstvenih storitev, ki ga lahko ljudje za zbrani denar pričakujejo, in kaj bo nadstandard, ki ga bodo morali dodatno plačevati. Menimo, da je ravno definicija standarda tista temeljna pravica posameznika glede dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev takoj, ko jih potrebuje. Prav tako ni jasno, koliko dodatnih sredstev bo na razpolago za reševanje nakopičene zdravstvene problematike in dolgoročno vzdržnost sistema,« poudarjajo v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, ki jo vodi Meta Berk Skok. Ne gre tudi spregledati opozorila, da bi opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko ogrozila fiskalno vzdržnost. Z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem smo v Sloveniji namreč vzpostavili 95-odstotno zavarovanost, kar je velik uspeh. Na vprašanje, kako bodo v Triglavu nadomestili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa odgovarjajo: »Za Skupino Triglav so zdravstvena zavarovanja strateško pomembna, zato si bomo še naprej prizadevali, da bomo zagotavljali zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo visoko zavarovanost prebivalstva in s tem zmanjšanje tveganja za plačila zdravstvenih storitev iz žepa.«
Krumbergerjeva: Gre za monopol ZZZS
»Ker gre za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki pri treh zavarovalnicah v okviru zdravstvenih zavarovanj predstavlja okoli 96 odstotkov celotnega obsega poslovanja, to seveda pomeni, da se ta del poslovanja drastično zniža,« meni Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). Pri AS zdravstveno zavarovanje predstavlja določen del poslovanja, Triglav, zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna pa sta specializirani zavarovalnici, ki delujeta predvsem na področju zdravstvenih zavarovanj. »Ukrep se bo zagotovo odražal na poslovanju in tudi na zaposlenih,« meni. V sistemu zdravstvenih zavarovanj je sicer zaposlenih med 450 in 500 ljudi. Krumbergerjeva pravi, da so na prvi pogled predlogi zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc všečni, hkrati pa odpirajo vrsto vprašanj. »Tisto, kar nas boli in na kar smo že nekaj časa opozarjali, je, da bi predlagatelj zavarovalnice lahko bolj izkoristil, ne pa, da jih ukinja. Gremo namreč na sistem enega plačnika, torej Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kar je precej nenavadno. Ves čas smo namreč poudarjali, da en plačnik pomeni monopol, kar pa se nikoli ne izkaže za dobro. Če bi zadržali sistem več plačnikov in dali zavarovalnicam več nadzora nad ceno in kakovostjo storitev, potem bi se veliko anomalij v zdravstvu izničilo,« še pravi Krumbergerjeva.
