Leta 2015 je tudi na Jesenicah začela delovati urološka ambulanta z gostujočim zdravnikom iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC). Mnogim bolnikom iz Gorenjske so bile prikrajšane »potovalne« muke v Ljubljano in drugam. Čeprav je bilo na Jesenicah kljub naročeni uri včasih treba čakati na pregled tudi dve uri in več (nekateri zdravniki namreč navadno zamujajo), pa vendarle ni bilo treba na pregled v Ljubljano, razen če gostujoči urolog ni vedel (!), katere laboratorijske preiskave lahko naredijo tudi na Jesenicah. V tem primeru je bolnika (po nepotrebnem) naročil v UKC v Ljubljano.

Kljub takšnim nerazumnim spodrsljajem pa je bolnik, čeprav s kletvico na ustih, vendarle prihodnji kontrolni pregled opravil na Jesenicah. In čeprav gostujoči urolog ni bil dostopen, da bi »svojemu« bolniku skrajšal neprijetnosti ob stranskih učinkih novega zdravila, ki ga je predpisal, je bilo mogoče potrpeti več mesecev do naslednjega kontrolnega pregleda, saj bo ta vendar na Jesenicah. Kakor koli že, z jeseniško urološko ambulanto so bile marsikateremu bolniku prihranjene še večje težave, kot jih povzroča že samo obolenje.

In nato se je pristojna oblast lotila zdravstvene reforme. Prvi oprijemljivi učinek težko pričakovane reforme, čeprav uradno še ni v veljavi, je zagotovo ukinitev urološke ambulante na Jesenicah. Urološke bolnike iz Gorenjske, ki so do zdaj opravljali preglede na Jesenicah, že pošiljajo v Ljubljano ali na Bled. Kdo je ukinil urološko ambulanto na Jesenicah, bolniki ne vemo. Teh iger ne poznamo, a zdi se, da je za bolnike nepriljubljen ukrep v neposredni zvezi z napovedano zdravstveno reformo. Vsiljuje se misel, da se v luči napovedane reforme UKC v Ljubljani ne »splača« pošiljati zdravnikov na Jesenice, ali pa gostovanje »univerzitetnikov« na Jesenicah zanje ni dovolj donosno…

Oboje je v luči Hipokratove zdravniške prisege precej nenavadno. Zapustiti »svoje« bolnike in jih kot nekakšno robo ali blago »dodeliti« drugi instituciji in drugemu zdravniku je globoko (ne)etično vprašanje. Hkrati tudi vemo, da je vlada RS konec lanskega leta prav UKC dodatno dodelila skoraj 13 milijonov evrov pomoči za programe zdravljenja, prav tako pa je od vlade dobila izdatno izredno finančno pomoč jeseniška bolnišnica (Dnevnik, 11. januar 2017), obe pa sta kljub temu pustili na cedilu gorenjske urološke bolnike.

Težko je verjeti, da se pripravljalci zdravstvene reforme ne zavedajo tudi »logističnih« posledic zapiranja posameznih specialističnih ambulant. Eden temeljnih namenov zdravstvene reforme je menda zmanjšanje čakalnih vrst bolnikov. Žal zapiranje ambulant deluje nasprotno od omenjenega reformnega programa. Z vsako ukinjeno ambulanto bo prišlo do prerazporeditve bolnikov na druge delujoče ambulante. Konkretno, z ukinitvijo urološke ambulante na Jesenicah se bodo »jeseniški« bolniki prerazporedili predvsem na dve ambulanti, ki sta jim pri razporejanju dodeljeni: na blejsko in ljubljansko. Zato je mogoče računati s tem, da bosta na Bledu in v Ljubljani čakalni vrsti za urološki pregled daljši kot doslej. Da o »potovalnih« mukah bolnikov in menjavanju zdravnikov ne govorimo.

Ali je takšna obravnava bolnikov sploh še lahko kakovostna? Še za domače živali želimo in pričakujemo, da jih obravnava vedno isti veterinar. Očitno pa tega ne državne birokracije ne bogov v belem, ki so ukinili jeseniško urološko ambulanto, ne zanima. Najbrž tudi ne zdravniške zbornice in še manj znanega zdravniškega sindikata, ki predvsem napoveduje stavke zdravnikov. Zakon o pacientovih pravicah pa je tako in tako papirnati tiger in v konkretnem primeru predvsem v posmeh bolnikom.

Reformatorji zagotavljajo, da »košarice pravic, ki jih imajo bolniki, naj ne bi krčili« (Dnevnik, 13. januar 2017). Kaj pa je zapiranje ambulant drugega kot krčenje košarice pravic bolnikov? Čedalje bolj se zdi, da je zdravstvena reforma v prvi vrsti namenjena zdravnikom in njihovim prejemkom (plačilo nadur, višji plačilni razred), bolniki pa so stranska škoda takšne reforme. Jeseniški primer zagotovo pritrjuje takšni oceni. Hvala za takšno reformo.

Silvo Kristan, Podkoren