V vladni koaliciji se znova zapleta pri dogovarjanju o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim ureja podeljevanje koncesij. Pomisleki segajo od očitkov, da ministričini načrti peljejo k privatizaciji in komercializaciji zdravstva, pa do nasprotnih razmišljanj, da je nova zakonodaja do zasebne pobude v zdravstvu prestroga. Pojavljajo se celo pomisleki, da bi moral zakon v ponovno javno obravnavo.
Za strožjo razmejitev javnega in zasebnega
Predlog prinaša omejitev koncesij na 30 let (prvotno petnajst let). Podeljevali pa bi jih takrat, ko za bolnike ne moreta primerno poskrbeti javna bolnišnica ali zdravstveni dom. V predlogu ostaja tudi prepoved dedovanja in prodaje koncesij. Novela odpravlja tudi obvezo zdravnika, da za delo v drugi bolnišnici ali zdravstvenem domu pridobi soglasje svojega matičnega delodajalca, če je zaposlen v javnem zavodu. Ga pa mora o takšnem popoldanskem delu obvestiti. Delo v drugem javnem zavodu ni jasno časovno omejeno, razen če delodajalec presodi, da to moti zdravnikov počitek ali pa če zato odklanja delo v matični ustanovi. Je pa na največ osem ur na teden omejeno delo pri zasebnikih.
»SD zagovarja stališče, da je treba jasno razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Žal se predlog, ki smo ga sedaj dobili, bistveno razlikuje od predloga, ki smo ga imeli v javni razpravi,« je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Predloga, kakršen je danes, ne morejo podpreti, je poudarila. Še zlasti jih moti dopuščanje mešanja javnega in zasebnega v zdravstvu, strožje pa bi morale biti po njihovem tudi omejitve dela pri drugih delodajalcih. S sedanjim predlogom bi po njihovem uzakonili anomalije, ki se trenutno dogajajo v zdravstvu. »Koncesije so dobrodošle, vendar tedaj, ko javni zdravstveni zavodi ne morejo izvajati osnovne zdravstvene dejavnosti,« je dejala Muršičeva.
Sporno je časovno obdobje za koncesije, retrogradno poseganje v koncesije, pristop k ločevanju javnega in zasebnega pa tudi to, koliko in na kakšen način lahko zaposleni v javnih zavodih delajo pri drugih delodajalcih, je naštel podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar. Po njegovih opažanjih so pri Kolar-Celarčevi predlog bistveno spreminjali mimo dosedanjih dogovorov v koaliciji. Obenem v novi zakonodaji pogreša prilagajanje evropski direktivi, ki tudi delo zdravnikov in drugih zaposlenih v zdravstvu omejuje na največ 48 ur na teden.
Zahtevnejši del ministrico še čaka
Zakon o zdravstveni dejavnosti je poleg zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi ga ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc koaliciji predstavila jutri in s katerim naj bi odpravili sedanje dopolnilno zavarovanje, ključni del zdravstvene reforme. V mandatih prejšnjih vlad se je zdravstvena reforma »zataknila« ravno pri nesoglasjih, kako stroga naj bodo nova pravila pri koncesijah in delu pri drugem delodajalcu.
Tudi kompromisni predlogi, s katerimi so skušali ministri za zdravje prepričati strankarske kolege, so na koncu vedno znova padali v vodo. Usklajevanje o zavarovanju in pravicah v zdravstvu, ki Kolar-Celarčevo še čaka, pa velja za še zahtevnejše.
