»Dolgo sem čakala na vnovični veliki finale šesterice. Po vseh težavah v zadnjem obdobju je to super rezultat. Priteči med deset po bolezni, ko še nisem stoodstotna, je zagotovo lep dosežek. Je pa ob tem nekaj grenkega priokusa, saj bi bilo lahko še boljše. S tako slabimi smučmi nisem imela nobene možnosti. Ne vem, kaj so serviserji delali s smučmi v 20 minutah med polfinalom in finalom. Če bi jih pustili pri miru, bi bile boljše, kot so bile,« je Vesna Fabjan v mešanici veselja nad dosežkom in razočaranja glede priprave smuči pospremila šesto mesto v Dobbiacu na sprinterskem vikendu tekem svetovnega pokala.

Dosežek bronaste olimpijke iz Sočija ni samo najboljši tekaški dosežek zime. Besničanki je uvrstitev v elitni finale drsalnega sprinta na njej priljubljenem prizorišču ob izviru Drave uspel po marcu 2014 v Lahtiju. Prizorišča, ki ga ima v glavi že podobno dolgo prav zaradi svetovnega prvenstva čez dober mesec dni. Nepopustljiva borka, ki ob največjih težavah zmore iztisniti največ, se je v finale prebila šele s 17. časom kvalifikacij. Glede Lahtija še ni pozabila, kako je na svetovnem prvenstvu v Oslu leta 2011 ostala na nehvaležnem četrtem mestu za Petro Majdič. To bo njena zadnja priložnost v paradni disciplini.

Dodatni zagon za velike izzive sta z osmim mestom v sprintu štafet dobili tudi Katja Višnar in Anamarija Lampič, ki sta na posameznem sprintu ostali na 15. oziroma 19. mestu. »Ko sva z Anamarijo izvedeli, da se je Vesna odpovedala nastopu v štafetah, sva se tega zelo razveselili. Nastop nama je dobro uspel in z Anamarijo sva dokazali, da sva lahko konkurenčni tudi naslednjo sezono v Pjongčangu,« se je ob suhem kašlju, posledici znakov astme, razgovorila kapetanka Katja Višnar, ki ji pri uspešnejši vrnitvi po rojstvu Ludviga največ preglavic dela tek v skupini. V gneči se precej slabše znajde kot denimo velemojstrica smučarskega driblinga Vesna Fabjan.

Anamarija Lampič je vnovič dokazala, da ima potencial in vrline, skupne Vesni in Katji. »S Katjo se dobro ujameva, kar se je denimo pokazalo tudi pri menjavah. Vse se je dobro izšlo. V nadaljevanju sledi niz tekem svetovnega pokala Ulricehamm, Falun in olimpijska generalka v Pjongčangu, da se pripraviva za Lahti in s Katjo še enkrat udariva,« je bila pod Tremi Cinami z mislimi na SP motivirana tekačica iz Valburge.

Korak proti vrhu Teje Gregorin

Manjši korak vrnitve proti vrhu je v Ruhpoldingu uspel tudi drugi bronasti olimpijki Teji Gregorin. Na biatlonski zasledovalni tekmi je z 21. mestom izenačila najboljši lanski dosežek, potem ko je s sprinta začela kot 22. Seveda se ne zadovolji le s tem, da je niz uvrstitev med trideseterico v svetovnem pokalu zaokrožila na 210. Najbolj si jemlje k srcu napake na strelišču. Pozor: v smučini ni bila tako hitra že tri sezone, od olimpijade dalje. Klemen Bauer je zasledovanje začel s sijajnega izhodišča (14. mesto), a iz kroga v krog v teku pešal in pred koncem odstopil. Jakov Fak pričakovano na zasledovanju (še) ni naredil čudeža. »Vzroka Klemenovih težav ne poznam, potem se je zgodilo, kar se je zgodilo,« je med drugim pripomnil trener Tomaš Kos, o Jakovu Faku pa: »Stanje je takšno, kakršno je. Moramo se boriti naprej.«