Petnajstega januarja pred 25 leti je Velika Britanija v paketu z večino evropskih držav priznala Slovenijo kot samostojno državo, navezali sta diplomatske stike in ob tej priložnosti je danes k nam na kratek obisk prispel britanski zunanji minister Boris Johnson.
Gosta iz Združenega kraljestva sta sprejela premier Miro Cerar in predsednik republike Borut Pahor, najdaljši pogovor pa je imel z gostiteljem, zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, s katerim sta izmenjavo mnenj podaljšala za več kot pol ure od predvidenega časa.
O brexitu le nekaj stavkov
Na tiskovni konferenci sta zunanja ministra drug drugega naslavljala s »prijatelj Boris« in »prijatelj Karl«, v nastopih pa nista šla dlje od splošnih ugotovitev o dobrem petindvajsetletnem sodelovanju in prijateljstvu med državama, ki »naj traja še 250 let«. Erjavec je odnose ocenil kot odlične, saj med državama ves čas poteka dialog na vseh ravneh. Ne nazadnje je razveseljiv tudi podatek, da se je blagovna menjava v zadnjih dveh letih povečala za 18 odstotkov. Gosta je Erjavec podrobno seznanil s trenutnim položajem v primeru arbitraže o meji s Hrvaško in spet izkoristil priložnost ter izrazil upanje, da bo naša južna soseda spoštovala odločitev arbitražnega sodišča.
Del pogovora sta namenila razmeram v jugovzhodni Evropi, ki niso povsem stabilne, še zlasti v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Za države tega dela Evrope je pomembno, da imajo, če uredijo razmere doma, še vedno na voljo evroatlantsko perspektivo. Glede brexita pa je slovenski zunanji minister z veseljem besedo prepustil Johnsonu.
Zgodovinska napaka
Britanski zunanji minister je za trenutek obudil spomin na svoj prvi obisk v Ljubljani. Kot novinar je leta 1991 spremljal delegacijo evropskih politikov, ki so poskušali prepričati Slovenijo, naj opusti zamisel o samostojnosti. Ta pritisk je bil, priznava Johnson, zgodovinska napaka.
Tudi sam je zelo zadovoljen s porastom blagovne menjave, je rekel in potem v svojem neformalnem slogu, ki mu ga mnogi zamerijo, dodal, da nismo ostali samo pri tem, da je Slovenija britanski kraljici ob njenem obisku podarila konja, Britanci pa nam TV-nanizanko Samo bedaki in konji. Na vprašanja o britanskem izstopu iz EU, aktiviranju 50. člena lizbonske pogodbe in možnosti, da gre brexit še skozi parlamentarno sito, je bil Johnson kratek in odločen: »Brexit bo!« A to, je dejal, ne pomeni, da Združeno kraljestvo zapušča Evropo, le odnosi z EU bodo postavljeni na nove temelje, Velika Britanija pa si želi močno EU in znotraj nje močno Slovenijo. Navsezadnje ne gre le za močno povezani gospodarstvi, ampak tudi za velika problema – begunski val in terorizem, ki ju morata Velika Britanija in EU reševati s skupnimi močmi.
Johnsona so novinarji vprašali, kaj meni o pismu generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjorna Jaglanda, v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi predloga novele slovenskega zakona o tujcih. Johnson je dejal, da pisma ne pozna, da pa je vsa Evropa občudovala Slovenijo, kako se uspešno kosa z begunskim valom.
Zunanja ministra sta se v večernih urah v Narodni galeriji udeležila sprejema ob 25-letnici britanskega priznanja Slovenije. Ministra sta se do tja sprehodila mimo bližnjega spomenika Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je leta 1687 postal član britanske Kraljeve družbe, ugledne in najstarejše še delujoče znanstvene ustanove na svetu.
