Če potegnemo črto pod letom 2016, je najbolj zanimivo opažanje, da smo bili priča povečani negotovosti pred nekaterimi večjimi dogodki, recimo pred brexitom in predsedniškimi volitvami v ZDA. Oba dogodka sta zamajala trge, vendar pa so bili pretresi po presenetljivih izidih le kratkoročni. Med vlagatelji je namreč po potrjenem brexitu in zmagoslavju Donalda Trumpa prevladala miselnost, da »ni pomembno, kakšen je izid, le da je za nami«. In po preplahu so se kupci takoj vrnili na delniške trge in prevzeli vodilno vlogo.
Ali je pred nami novo leto negotovih dogodkov in pretresov ali bolj mirno jadranje v novem optimizmu, ki ga opažamo v decembru, je težko napovedati. Kristalne krogle nimam. Vendar pa tako pomembnih dogodkov, kot so brexit in ameriške predsedniške volitve, ni na sporedu. V Evropi bomo sicer maja spremljali francoske predsedniške volitve in nato še oktobra nemške zvezne volitve. Vendar pa bo globalno gledano pozornost vlagateljev najverjetneje še naprej pri predsedovanju bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa oziroma obljubah, ki jih je dal v predsedniški bitki.
V prvem četrtletju pričakujem nadaljevanje trendov, ki so se oblikovali po zmagi Donalda Trumpa, torej rast delniških trgov, rast zahtevanih donosnosti ameriških obveznic in rast vrednosti dolarja. Rast seveda ne bo stalna, saj je bolj realno pričakovati rast s prisotnostjo nekajtedenskih konsolidacij in korekcij. Potrpežljivo čakanje na ugodno ceno bo tako ključno.
Nato v drugem in tretjem četrtletju pričakujem umiritev ali korekcije na delniških trgih, saj bodo trgi morali oblikovati nova pričakovanja. Ta bodo odvisna od učinkov ukrepov, ki jih bo sprejemal kabinet novega predsednika. Zelo pozorno bom spremljal predvsem pričakovanja o inflaciji v ZDA, na Japonskem in Kitajskem. Doseganje ciljne inflacije v teh treh največjih ekonomijah bi ponudilo več svobode pri odločitvah njihovih centralnih bank in končen odmik od politike nizkih obrestnih mer. Posledično bi se lahko ponudile priložnosti na valutnih ali delniških trgih.
Za gibanje delniških trgov v Evropi je pomembno spremljanje gospodarske rasti in inflacije na Kitajskem, kjer si EU obeta največjo rast izvoza. Če bo rast na Kitajskem močna, si lahko obetamo dobro poslovanje evropskih izvoznikov in nadaljevanje prevzemnih aktivnosti kitajskih podjetij, ki se bodo želela zavarovati pred domačo inflacijo. Dodatno bom spremljal tudi valutno razmerje evro-dolar in evro-britanski funt, saj gre za trga, kamor EU izvozi največ svojih storitev in izdelkov. Šibek evro v primerjavi z dolarjem in funtom pomeni višje prihodke (izražene v evrih) za evropske izvoznike ob enakih (ali počasneje rastočih) stroških. Torej posledično tudi višje dobičke na delnico in rast domače ekonomije.
