Slabih pet mesecev po tem, ko je bilo v novomeškem romskem naselju Pot v gaj v Šmihelu streljanje, v katerem je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila hudo ranjena, je na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča sedel komaj devetnajstletni osumljenec Sandrijel Brezar. Za uboj in poskus uboja mu je višji državni tožilec Bojan Avbar v zameno za priznanje ponudil enotno kazen enajst let in enajst mesecev zapora, v kazen bi se mu vštel tudi čas, ki ga je preživel v priporu. Toda obtoženec je odločno dejal: »Nimam česa priznati. Tega nisem storil.« Tako ga zdaj čaka glavna obravnava pred sodnim senatom. Za uboj je sicer zagrožena kazen od pet do petnajst let zapora.
Tožilstvo bo tako skušalo dokazati, da je bil Brezar tisti, ki je streljal na 39-letnega Rudija Pirca, bolj poznanega pod vzdevkom Bucko. Ta je zaradi hudih poškodb glave in možganov kmalu po prevozu v urgentni center novomeške bolnišnice umrl.
Zmanjkalo mu je nabojev
Brezar naj bi poskušal ubiti tudi Rudijevega sina, dvajsetletnega Primoža Pirca. Kot mu očita obtožnica, ga je dvakrat ustrelil v trebuh, ko je pištolo usmeril še v glavo, pa mu je zmanjkalo nabojev. Primož bi kaj lahko postal trajni invalid, saj se je eden od nabojev zaril v neposredno bližino hrbtenice. Nekaj časa je bil celo v smrtni nevarnosti. Policisti so še istega večera kmalu pred polnočjo prijeli glavnega osumljenca na njegovem domu. »Jelica (žena pokojnega Rudija Pirca, op. p.) trdi, da sem ji jaz ubil moža. Toda nisem ga. Tisti, ki ga je ustrelil, je zdaj doma,« je danes še dejal Brezar.
Kaj se je resnično dogajalo 29. julija zvečer v naselju, ki je sicer veljalo za zgled urejenosti romskih naselij in dobrih odnosov s sosednjim večinskim prebivalstvom, bodo na glavni obravnavi poleg osumljenega skušale pojasniti številne priče, med drugim tudi Bojan Tudija, brat pokojnega Pirca. Tudija je bil tistega dne na morju, ko so mu sporočili, da je nekdo ubil njegovega brata. Z družino se je takoj vrnil domov. Naslednjega dne nam je pripovedoval, da je bil Sandrijel že dolgo sprt z družino Zupančič, zadnje čase pa da je šlo že tako daleč, da so policiste morali klicati v naselje že vsak teden. Tudi preostali vaščani, s katerimi smo se takrat pogovarjali, o Sandrijelu niso imeli prav lepih besed. Tistega večera naj bi se Zupančičevi in obtoženi začeli prerivati pred sosedovo hišo, kjer je bila zabava, pa jih je gospodar napodil, češ da tega na svojem dvorišču ne dovoli.
Družina umrlega zahteva 125.000 evrov
Ker so bili srboriteži očitno zelo glasni, jih je do svoje hiše slišal Rudi Pirc in šel pogledat, kaj se dogaja. »Ko je prišel izza ovinka, je naletel na Sandrijela, ta pa je samo dvignil pištolo in ustrelil. Mojega brata je ubil pred očmi njegove žene in štirinajstletne hčere, nato je streljal še na Primoža,« nam je takrat pripovedoval Tudija. Kot kaže, sta bila v dolgoletnem sporu tudi Rudi in Sandrijel, in prav to naj bi bil po mnenju tožilstva povod za streljanje.
Dva dni po dogodku pa so morali v naselju posredovati gasilci. Zgorel je zabojnik Sandrijanovega očeta Sandija Brezarja, ki mu ga je leto prej dala postaviti novomeška občina. Po naselju se je sicer takoj po dogodku razširila informacija, da naj bi bil celo on tisti, ki je streljal, toda na zatožni klopi je zdaj vendarle Sandrijel.
Je pa družina Pirčevih vložila premoženjskopravni zahtevek. Soproga pokojnega Jelica Pirc, sin Primož in dve hčeri za očetovo oziroma moževo smrt ter za Primoževe poškodbe zahtevajo 125.000 evrov.
