Delitvena ekonomija je izraz, ki je vedno bolj aktualen tudi v Sloveniji, nanaša pa se predvsem na storitve, pri katerih za posredovanje uporabljamo informacijsko tehnologijo, na primer spletne aplikacije. Pri nas se z delitveno ekonomijo po ameriško najpogosteje srečamo prek storitve AirBnb ali Uber, ki za zdaj še ni vstopil na slovenski trg, a kot opozarja Anita Tolić z Inštituta za delavske študije, so pogoji za to pri nas že vzpostavljeni.
Po analizi položaja taksi prevoznikov pri nas je namreč Tolićeva ugotovila, da zaradi sistema licenciranja kljub zaposlovanju voznikov pri lastnikih licenc stroški vzdrževanja vozila in drugi stroški padejo na voznika. Vozniki v zameno za najem licence, ki stane okoli 100 evrov na mesec, sami krijejo vse stroške, vključno s 150 do 200 evri za to, da so vključeni v dispečerski sistem. Dispečerski centri so zgolj posrednik, to, kar je na primer Uberjeva aplikacija; glavna razlika pa je v tem, da medtem ko dispečerski center vsak mesec pobere enoten znesek, Uber od voznika pobere od 20 do 25 odstotkov prometa.
Ne smeš imeti slabega dneva, saj si takoj kaznovan
Še ena pomembna značilnost storitev v delitveni ekonomiji so sistemi ocenjevanja, ki naj bi nadomestili klasično regulacijo. Pri uporabi AirBnb so lastniki nepremičnin na primer prisiljeni v ponujanje vedno več dodatnih storitev, seveda brezplačno ali po nizki ceni, da bi zagotovili tako zaželeno prijetno uporabniško izkušnjo, opozarja Klemen Ploštajner z Inštituta za stanovanja in prostor, podobno pa je pri Uberju z brezplačno vodo ali prigrizki v avtu.
Kot opozarja Zala Turšič iz sindikata Mladi Plus, tovrstni sistemi ocenjevanja delujejo kot način discipliniranja delavcev. Ti ne smejo imeti slabega dneva, saj so takoj kaznovani, hkrati pa jih silijo v vedno večje stroške. V praksi pa je neprijazna tudi obljuba o fleksibilnem delovniku, ki izhaja iz domneve, da je udeležba v delitveni ekonomiji hobi. Tehnologija, ki naj bi po eni strani prihranila čas, je po drugi strani precej neusmiljena do samih delavcev. Poleg sankcij, kakršne so izključitve iz sistema, zaradi visoke konkurence in posledično stalnega nižanja cen storitev, za veliko delavcev to pomeni, da morajo delati ves čas, da bi pokrili stroške in v najboljšem primeru dobili tudi zaslužek. Kot opozarja Turšičeva, je Uber v tujini v več pravnih sporih zaradi kršenja delovne zakonodaje, a se raje kot odpravi na sodišče, dogovori za poravnavo. Po svetu so se pojavile posamezne iniciative, ki se borijo za pravico do sindikalnega organiziranja, do minimalne plače in zavarovanja.
