Minister za javno upravo in podpredsednik vlade Boris Koprivnikar se te dni skupaj z gospodarsko razvojno delegacijo mudi v ZDA. Tam so obiskali podjetja Tesla, Linkedin, Facebook, Google in Uber. »Gre za podjetja, ki s svojo tehnologijo razvijajo nove poslovne modele, ki se z veliko hitrostjo širijo po svetu in pomenijo veliko priložnost za poslovno-tehnološki preboj Slovenije,« so sporočili. Obisk Uberja je prinesel podpis pisma o nameri. A za vpeljavo ekonomijo delitve v Sloveniji trenutno ni zakonske podlage.
Že iskali rešitve – neuspešno
Vlada je pred letom dni imenovala medresorsko delovno skupino, ki se je ukvarjala s platformo Airbnb. Airbnb je sicer le en segment te »rastoče ekonomije delitve«, ki v naši zakonodaji nima temeljev. Naloga delovne skupine je zato bila najti rešitev za posodobitev predpisov, ki bi omogočili delovanje Airbnb. Vsi v skupini so se zavedali, da je Airbnb šele začetek in da jih za tem čaka še bistveno večji zalogaj: Uber. A rešitve niso našli. »Medresorska delovna skupina v več točkah ni bila soglasna in zato ni bilo mogoče najti rešitve, ki bi vodila v posodobitev predpisov, razen na področju ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nobeno od drugih ministrstev, ki so sodelovala, ne načrtuje spreminjanja zakonodaje,« so sporočili julija po tem, ko so skupino razpustili.
Predstavniki ministrstva za javno upravo so sedeli na vseh sestankih skupine, skupaj s predstavniki gospodarskega, okoljskega, finančnega, delovnega, zdravstvenega, notranjega in kmetijskega ministrstva. Minister Koprivnikar je pred odhodom v ZDA tudi priznal da »bodo potrebne spremembe na področju delovnopravnih razmerij, varstva potrošnikov, obdavčitve in plačilnega prometa«, če želimo zagotoviti okolje za uspešno delovanje teh modelov.
Včeraj je imelo pismo velik pomen, danes zanemarljivega
Danes na ministrstvu napovedujejo, da bodo zakonske rešitve iskali postopno. Neuradno smo izvedeli, da so sicer v SMC domislili neko rešitev, kakšna je, pa še ni znano niti koalicijskim partnerjem. Teoretično bi jo lahko poslanci začeli obravnavati najhitreje na oktobrski seji.
Za zdaj pa ostajajo zakonski zadržki že v krovnem zakonu o cestnem prometu, ki take oblike prevoza, ki jo ponuja Uber, ne pozna, je povedala Natalija Repanšek iz sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS). »Potem pa so tukaj še vprašanja, ki zadevajo zaposlitev in so vezana na delovnopravno zakonodajo, in tista, ki zadevajo varnost potnikov in odgovornost. Zavarovalnice ne krijejo škode, ki nastane pri prevozu potnikov za plačilo, če gre za komercialne prevoznike brez licence,« je pojasnila. Slednje spet pomenijo svojevrsten problem; komercialni prevozniki potrebujejo licenco, ki jo izda OZS – ta ima glede Uberja kup zadržkov – in dovoljenje lokalne skupnosti. »Pogoji za pridobitev licence so jasni in pri Uberju obstajajo dileme že pri sami obliki prevozov, ker je zakon ne pozna,« je jasna Repanškova. Poleg tega bi Uber moral izpolnjevati še pogoje za sklepanje pogodb na daljavo (ker deluje na spletu), ki jih določata zakon o varstvu potrošnikov in zakon o elektronskem poslovanju na trgu. »Cel kup je nerešenih vprašanj, zato je ravnanje ministra neodgovorno. Tudi sama sem ga zaprosila za pojasnila glede tega,« je dodala Repanškova.
Pred dnevi so iz Koprivnikarjevega kabineta sporočili, da je podpis pisma o nameri podlaga za sklenitev memoranduma o soglasju med vlado in podjetjem Uber do konca leta 2016. Z memorandumom naj bi bilo, so napovedali, vzpostavljeno partnerstvo, namenjeno spodbujanju razvoja sodelovalnega in digitalnega gospodarstva v Sloveniji. Danes pa dodajajo, da pismo o nameri ne prinaša niti obveznosti niti konkretnih ukrepov.
