Uber je že večkrat napovedal svoj prihod v Slovenijo, a pismo o nameri, ki ga je minister za javno upravo Boris Koprivnikar ta teden podpisal z izvršno direktorico za komunikacije v podjetju Uber Betsy Mansiello, ne pomeni, da bo Uberjeva mobilna aplikacija na voljo tudi uporabnikom pri nas. Ti sicer lahko storitve prevoza naročijo prek že treh mobilnih aplikacij, dve sta plod slovenskega, ena pa slovaškega znanja.
Pismo o nameri pomeni, da lahko Uber pride k nam. Ni pa nujno. A že pismo o nameri, ki vzpostavlja dialog, s katerim naj bi omogočili hitrejši prihod podjetja v Slovenijo, razburja. Štiri nevladne organizacije, sindikat Mladi plus, Svobodni sindikat Slovenije, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter društvo Svetovalnica za migrante, opozarjajo, da podjetje spodbuja prekarnost in prikrita delovna razmerja. Ministra zato pozivajo, naj odstopi od kakršnega koli sodelovanja s podjetjem Uber, ki se s svojimi praksami izogiba odgovornosti do svojih zaposlenih in potrošnikov.
Koprivnikar zagovarja novo možnost prevoza
Minister Koprivnikar je ob podpisu pisma o nameri izrazil povsem nasprotno mnenje: »Uber se je izkazal kot odgovoren in zavzet partner, s katerim želimo okrepiti razvojno sodelovanje, da bi skupaj prišli do učinkovitih modelov, primernih za evropsko okolje.« Kljub številnim pomislekom, ki jih v zvezi s sodelovalnimi platformami, kot je Uber, izražajo stroka, nevladne organizacije in predstavniki taksistov, v ministrstvu poudarjajo, da je nova možnost prevoza varna, zanesljiva in cenovno dostopna. Poleg tega so prepričani, da Uber prinaša pozitiven vpliv na splošen gospodarski razvoj, boljšo kakovost življenja in zaposlitvene možnosti.
Pred odhodom v ZDA je minister Koprivnikar sicer odločno zagovarjal kompromis med državo in korporacijami ter nasprotoval nekritičnemu sprejemanju novih ponudnikov. Dejal je tudi, da jih bosta v zvezi z Uberjem zanimali tako tehnologija kot pravna regulativa, pri tem pa je izpostavil problema ponudnikov in obstoječih taksistov.
Nevladne organizacije, ki so ministra pozvale k odstopu od sodelovanja, so vpliv podjetja na zaposlitvene možnosti ponazorile tudi s konkretnim primerom iz ZDA. Tam so namreč vozniki Uberja proti podjetju vložili skupinsko tožbo, saj bi moralo podjetje po besedah njihove pravne zastopnice Liss-Riordan vse tiste, ki zanj vozijo, zaposliti. »Delajo sicer na lastno pest, prek pogodbe, a morajo delati toliko in tako, kot bi bili zaposleni. Prejeli so tudi stroga navodila, na podlagi katerih so lahko delali za Uber, podjetje jih je preverjalo, z vozniki pa je prekinilo sodelovanje, če ti niso ponudili dovolj prevozov ali če so zavrnili določen odstotek vseh pozivov uporabnikov, delo pa so izgubili tudi, če niso bili spoštljivi do zaposlenih podjetja Uber,« pojasnjujejo nasprotniki Uberja. Podjetje se zgolj v ZDA sooča s 173 tožbami. Njegove storitve so med drugim prepovedane tudi v Bruslju, kjer bo podjetje kaznovano s kaznijo 10.000 evrov, če bo ponudilo prevoze s taksisti, ki nimajo licence.
