Glede na to, da vse bolniške odsotnosti v Sloveniji stanejo od 450 do 500 milijonov evrov na leto, znašajo stroški odsotnosti zaradi stresa kar okoli 250 milijonov evrov. Bolniške odsotnosti so sicer lani v primerjavi z letom 2014 porasle za 16 odstotkov, pri čemer je povprečna odsotnost trajala 14 dni. Še bolj skrb zbujajoče je, da je »bolniško« izkoristilo skoraj 60 odstotkov najbolj produktivnih zaposlenih v starosti od 35 do 45 let.
»Slovenski delodajalci se še vedno premalo zavedajo psihosocialnih tveganj in z njimi povezanega stresa na delovnem mestu. In to kljub temu, da prekomerni stres zmanjšuje učinkovitost zaposlenih ter povzroča izgorelost, bolniške izostanke in odhode iz podjetij. Vse to je precejšnje ekonomsko breme tako za delodajalce kot za družbo,« je opozorila Lilijana Šprah, predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Šprahova pojasnjuje, da je stres sicer evolucijsko povzročen in normalen odziv posameznika na notranje in zunanje dražljaje. »Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega, težave pa nastanejo, ko se pri posamezniku nakopiči preveč stresnih situacij, ki so zelo zgoščene, premočne ali trajajo predolgo. Takšen prekomeren stres zelo negativno vpliva na zdravje,« opozarja Šprahova.
Za stresom trpi polovica zaposlenih
Po navedbah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je vzrokov za stres, za katerega posledicami trpi v EU kar polovica zaposlenih, več. Med najpogostejšimi so dolg in naporen urnik, preobremenjenost zaradi velike količine dela, negotovost zaposlitve, premalo sodelovanja v odločitvenih procesih, pomanjkanje nadzora nad delom, nejasnost in konfliktnost vlog, pomanjkanje podpore pri sodelavcih in nadrejenih, ustrahovanje in nadlegovanje.
Šprahova ugotavlja, da je v Sloveniji stanje na tem področju zelo slabo. Raziskave namreč kažejo, da je nezadovoljnih z razmerami na delovnem mestu več kot 80 odstotkov Slovencev, prav toliko jih ima težave z motivacijo za delo in s produktivnostjo. Prekomernemu stresu v delovnem okolju pripisujejo kar okrog 70 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku ter od 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni.
Klemen Podjed z Inštituta za produktivnost ocenjuje, da stroški nezgod in bolezni na delovnem mestu v državah EU okvirno znašajo tri odstotke BDP, kar v Sloveniji znese okoli 1650 evrov na zaposlenega na leto. Zato je na ukrepe za izboljšanje zdravja pri delu treba po njegovih besedah gledati kot na »donosno naložbo«, ki z zmanjšanjem stroškov bolniških odsotnosti in povečanjem produktivnosti v treh do petih letih povrne od 2,5 do 4,8 evra na vložen evro. id
