V urejeni državi in ob sedanji razvitosti informacijske tehnologije bi morala pristojna državna institucija – ministrstvo za pravosodje, ki je vladni koordinator za denacionalizacijo – podatke o prejemnikih odškodnin po 72. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen) izstreliti v nekaj minutah, a jih ne bi mogla ponuditi niti v dveh letih, ker jih preprosto nima. Z veliko muke smo jih zato skušali sami izbrskati.
Odškodnina po 72. členu ZDen pripada tistim denacionalizacijskim upravičencem, ki jim je država premoženje vrnila v naravi, vendar ga zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov še dolgo niso mogli uporabljati. Odškodnino za vrnjene gozdove in kmetijska zemljišča od leta 1993, ko je bil ustanovljen, izplačuje sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, odškodnine za preostalo vrnjeno premoženje pa s posebne proračunske postavke Uresničevanje zakona o denacionalizaciji izplačuje ministrstvo za finance. Toda ko smo finančnike 24. novembra zaprosili za te podatke, so se nas sprva hoteli odkrižati tako, da so nas ponje napotili na Slovenski državni holding (SDH). Pojasnili smo jim, da SDH z odškodninami po 72. členu ZDen nima nič, saj izplačuje zgolj odškodnine v obliki državnih obveznic tistim denacionalizacijskim upravičencem, ki jim država odvzetega premoženja ni vrnila v naravi. Nekaj dni je trajalo, da so na finančnem ministrstvu preverili pravilnost našega pojasnila, in še nekaj dodatnih, da so nam želene podatke naposled posredovali.
Od finančnega ministrstva smo dobili tudi imena in priimke prejemnikov denacionalizacijskega denarja, čeprav večina državnih institucij (med drugim ministrstvi za pravosodje in za kulturo, SDH...) trdi, da ti podatki niso javni. Pri tem se sklicujejo na enajst let staro odločbo informacijske pooblaščenke (takrat je to bila še Nataša Pirc Musar), ki pa je že zdavnaj brezpredmetna, saj jo je »povozil« 6. člen novega zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
Pomanjkljive evidence
Ministrstvo za finance je od leta 2001 (starejših podatkov o posameznih prejemnikih nimajo, čeprav je začel ZDen veljati leta 1991) zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov izplačalo okoli 16,2 milijona evrov odškodnin in zamudnih obresti. Skoraj dve tretjini vsega denarja (približno 11,5 milijona evrov) je dobilo enajst cerkvenih institucij, preostalo pa 37 fizičnih oseb (za posamezne nepremičnine si je lahko denar lahko razdelilo več oseb). Zanimalo nas je tudi, za katero premoženje so upravičenci dobili odškodnino po 72. členu ZDen, vendar tudi pri tem vprašanju ni šlo gladko. Ministrstvo za finance nas je v zvezi s tem preusmerilo na državno pravobranilstvo. Tam so potrebovali več dni, da so podatke izbrskali iz arhivov na sedežu pravobranilstva v Ljubljani in na njegovih zunanjih oddelkih, vendar jim za slabo polovico prejemnikov odškodnin pri fizičnih osebah in za tretjino iz vrst cerkvenih institucij ni uspelo najti podatkov o tem, za katero vrnjeno premoženje so dobili odškodnino (v naših preglednicah je pri teh prejemnikih pripisano, da ni podatka).
Iz statistike ministrstva za finance je mogoče razbrati, da je pri fizičnih osebah najnižja izplačana odškodnina po 72. členu ZDen znašala 483 evrov (prejemnika Aubert Liliane in Martin Patrick Jordan), najvišja pa slab milijon evrov, in sicer za Kardeljevo vilo Tacen pod Šmarno goro, ki so jo dediči industrialca Ivana Seuniga letos poleti prodajali za dva milijona evrov. Najnižjo odškodnino med cerkvenimi institucijami je po podatkih ministrstva za finance doslej dobila Župnija Vodice (11.419,40 evra), daleč najvišjo pa Nadškofija Maribor (7,315.139,38 evra), med drugim za stavbo v Mariboru, v kateri je domovala kmetijska fakulteta.
Če odškodninam zaradi prepočasne denacionalizacije, ki jih je izplačalo finančno ministrstvo, prištejemo še tiste (18,2 milijona evrov), ki jih je za prepočasno vračanje gozdov in kmetijskih zemljišč upravičencem (skupaj z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški) nakazal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je 72. člen ZDen davkoplačevalce doslej stal okoli 34,5 milijona evrov, a ne pozabimo, da so najtežji odškodninski zahtevki še v fazi zunajsodnih in sodnih postopkov ali pa jih upravičenci sploh še niso oddali. Kmetijski sklad ima trenutno nerešenih 33 odškodninskih zahtevkov v skupnem znesku 37 milijonov evrov – brez zamudnih obresti, državno pravobranilstvo pa enajst zahtevkov, vendar zneskov, ki so predmet tožbe, ne razkriva.
