Milojka Kolar Celarc do roka brez reforme in ključnih rešitev

Tri dni pred 12. decembrom, ki je bil zadnji rok za pripravo predloga zdravstvene reforme, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pred vodilne predstavnike koalicije prišla z nekaterimi dokumenti. Ocene, koliko je bila pri pripravi predlogov uspešna, so v koalicijskih vrstah različne. »Za nami je uspešen delovni dan. Koalicija meni, da so izhodišča zdravstvene reforme ustrezna,« je po sestanku povedala vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer. »Razočarani smo. Pričakovali smo bistveno več. Obstaja vrsta odprtih vprašanj in malo konkretnih odgovorov,« pa je mogoče slišati v drugih dveh koalicijskih strankah. In celo: »Dobili smo nič. Štiri ure smo se smilili sami sebi.«

»Dobili smo nič« se nanaša zlasti na zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerem naj bi dorekli prihodnje financiranje zdravstva. Koalicijski partnerji so namreč dobili zgolj nekakšna izhodišča na dveh straneh in pol (vse gradivo, ki so ga lahko prelistali, obsega 24 strani), od katerih je ena stran namenjena opisu sedanjega stanja, v nadaljevanju pa lahko preberemo nekaj splošnih zamisli. Tako gradivo napoveduje »celovito ureditev financiranja zdravstvenih pravic«. »Preoblikovanje dosedanjih doplačil (prostovoljno zdravstveno zavarovanje) za zdravstvene storitve z zdravstvenimi prispevki iz obveznega zavarovanja,« je edini stavek, iz katerega je mogoče izluščiti napoved nadomeščanja dopolnilnega zavarovanja z neko drugo obveznostjo. S kakšno, pa ni mogoče razbrati.

»Na mizi ni nikakršnih izračunov,« so poudarili v obeh manjših koalicijskih strankah. To po njihovem prepričanju pomeni, da o kakšnih vsebinskih rešitvah še ni mogoče govoriti. »Pričakujemo, da bomo dobili na mizo zakon, pri katerem bo vsaj neko načelno soglasje finančnega ministrstva. Danes ministrice za finance Mateje Vraničar Erman na sestanku sploh ni bilo,« je izpostavil poslanec DeSUS in nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar. »Danes se ni zgodilo nič takšnega, da bi bilo jutri kaj bolje. Pogovor je bil enak, kot je bil že pred desetimi pa pred osmimi in šestimi leti. Potrebujemo konkretne številke,« je po sestanku dejal vodja poslancev SD Matjaž Han.

Po naših neuradnih informacijah naj bi se ministrica nagibala k temu, da bi prebivalci za zdravstvo prispevali bolj enakomerno (torej bi poenotili prispevne stopnje) in od vseh prihodkov, torej tudi na primer od najemnin in dividend. Tudi sicer naj bi želela z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vire, iz katerih se napaja zdravstvo, Kolar-Celarčeva z reformo bolj razpršiti. V igri so tudi trošarine. Ena od možnosti je, da bi se stekale v nekakšen sklad, z zbranim denarjem pa bi omilili težave, do katerih bi lahko v zdravstvu prihajalo ob morebitnih prihodnjih krizah.

O košarici pravic, ki jih ima posameznik v javnem zdravstvu, po novem ne bi več sproti odločali na zdravstveni blagajni. V skladu s stališčem ustavnega sodišča, ki je sedanji način urejanja pravic že pred časom označilo za neustreznega, naj bi bile po novem v precej večji meri kot danes določene z zakonom. To bo vplivalo predvsem na odločanje o novih pravicah, ki bi lahko postalo bolj politično in manj tehnokratsko. Obstoječih pravic naj medtem ne bi krčili, vsaj ne bistveno. Izpadle bi lahko le nekatere storitve, ki prebivalstvu ne prinesejo posebno velikih koristi. Katere bi to lahko bile, ni znano.

Ločeno od preostalih bi opredelili pravice posameznikov ob poklicnih boleznih in poškodbah pri delu, pri čemer bi zanje uvedli tudi novo zavarovanje. Spremembe se obetajo tudi pri odstotkih bolniških nadomestil, ki naj bi jih v prihodnje bolj poenotili, ni pa jasno, kako bi to storili. Zdravstvena blagajna, ki bi del svoje vloge pri odločanju o obsegu pravic izgubila, pa bi dobila nekatere nove naloge. Določala bi na primer standarde kolčnih protez in drugih materialov, ki jih bolnikom vgrajujejo med operacijami.