Že pred današnjo razpravo o interpelaciji zoper Milojko Kolar Celarc, ki jo je vložila SDS, je bilo jasno, da jo bodo v koaliciji za zdaj podprli. O njeni ministrski usodi do zaključka redakcije sicer še niso glasovali, a je zadostno podporo ministrici pokazala že predstavitev stališč poslanskih skupin. Tudi nekateri koalicijski poslanci pa so ji dali vedeti, da se bo morala pri reformi in krajšanju čakalnih dob podvizati.
Ključni očitek: prazne besede
Ob začetku mandata je Kolar-Celarčeva napovedala celostno spremembo zdravstvenega sistema, je spomnila Jelka Godec (SDS). »Dosedanje delo ne sledi njenim besedam septembra 2014. Več kot očitno so bile prazne,« je Godčeva ugotavljala v obrazložitvi interpelacije. V obstoječem zdravstvenem sistemu se nihče ne počuti dobro, je opažal Jernej Vrtovec (NSi). Razmere so se v zadnjih dveh letih po njegovem močno poslabšale.
Kolar-Celarčeva je menila, da sedanje razmere upravičujejo dramatičen nagovor. »Ne bom branila sebe, temveč politiko javnega zdravstva v Sloveniji. Pri vsaki točki posebej se bo razkrilo, kateremu in čigavemu interesu ne ustreza, da je ta politika javna, dostopna in solidarna,« je dejala. Ocenila je tudi, da ima Slovenija dober zdravstveni sistem.
Kdo najbolj ogroža javno zdravstvo
»Če ga nekje 25 let lomiš, tega ne moreš urediti v enem ali dveh letih,« je ministrico v bran vzel Jani Möderndorfer (SMC). Čakalne vrste je mogoče po njegovem skrajšati v dveh letih, na minimum pa bi jih lahko spravili v šestih. Na dolgoletno pometanje težav pod preprogo je opozorila tudi Marija Bačič (SD). Tomaž Gantar (DeSUS) se je strinjal, da Kolar-Celarčeve ni mogoče okriviti za vse težave v zdravstvu, a z njenim delom niso zadovoljni. »Z nezadostnim ukrepanjem, napačnim izbiranjem prioritet in odlašanjem pri sprejemanju odločitev ogroža ravno to, kar najbolj zagovarja, torej javno zdravstvo.«
Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je spomnil na razkorak med izkušnjami pacientov in zagotovili ministrice o dobrem sistemu. Miha Kordiš iz opozicijske ZL, kjer interpelacije sicer niso podprli, se je strinjal, da ministrica prebojev ni dosegla, a za to ni kriva (le) sama. Bo pa s sedanjim pristopom težko premagala nasprotovanja spremembam v vladni koaliciji in zunaj nje, je ocenil.
Odhajali so predčasno
Dnevnik
PODATKI
Katja Boh
Borut Miklavčič
22. 11. 2008–odstopil 7. 4. 2010
17. 5. 1990–razrešena 15. 1. 1992
Tudi on se je lotil reforme organizacije in financiranja zdravstva. Ko je spoznal, da nima podpore v prizadevanjih za spremembe, in ker mu je ponagajalo zdravje, se je umaknil.
Napovedala je ukinjanje nekaterih bolnišnic v Sloveniji zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev za zdravstvo in povzročila upor lokalnih struktur.
Božidar Voljč
Dorijan Marušič
16. 1. 1992–27. 2. 1997
7. 4. 2010–razrešen 10. 2. 2012
Ob začetku mandata je bil sprejet zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Edina reforma zdravstva v zgodovini države. Bil je prvi interpeliran minister za zdravje: očitali so mu nered pri uvajanju koncesij, pomanjkanje nadzora nad samoplačniškimi ambulantami, razmere, ki omogočajo razrast korupcije ...
Zdravstveno reformo je začel pisati na novo. Predlagal je nadgradnjo zdravstvenega sistema, ukinitev sedanjega dopolnilnega zavarovanja in povečanje deleža BDP za zdravstvo. Uspešen je bil z uvedbo referenčnih ambulant in zakonsko je določil sprejemljivo čakanje.
Tomaž Gantar
Marjan Jereb
11. 2. 2012–odstopil 11. 12. 2013
27. 1. 1997–7. 6. 2000
Predlagal je reformo, a spoznal, da nove zakonodaje ni mogoče sprejeti zaradi diametralno nasprotnih stališč strank do zdravstva ter lobijev, ki otežujejo delo ministrstvu. Sprejem interventne zakonodaje, ki je v zdravstvo pripeljala nekaj dodatnega denarja.
Položil je temeljna kamna za Onkološki inštitut in Pediatrično kliniko. Ob grožnji s stavko je s sindikalnimi zastopniki zdravnikov podpisal dogovor o povišanju plač zdravnikov na raven sodnikov. Dogovor ni bil uresničen.
Andrej Bručan
Alenka Trop Skaza
8. 6. 2000–30. 11. 2000 in
3. 12. 2004–odstopil 10. 9. 2007
25. 2. 2014–odstopila 15. 4. 2014
Na položaju je zdržala le en mesec. Napovedala je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nato pa odstopila – po svojih besedah zaradi očitkov, podtikanj in pritiskov.
Odprl je vrata koncesionarstvu v zdravstvu in dovolil, da zdravniki, zaposleni v javnih zavodih, v prostem času zdravstvene storitve opravljajo kot zasebniki. S prepovedjo kajenja v javnih prostorih je uveljavil strožjo zakonodajo.
Dušan Keber
Milojka Kolar Celarc
30.11. 2000–3. 12. 2004
18. 9. 2014
Zadnji minister, ki se mu je uspelo obdržati na položaju ves mandat. Z zakonom o omejevanju porabe alkohola je omejil dostop do alkoholnih pijač. Neuspeli predlog zdravstvene reforme, v katerem je največ polemik sprožil načrt ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zaživeli so novi urgentni centri. Po dobrih dveh letih še ni predstavila obljubljene reforme zavarovanja. Neučinkovito ukrepanje ob čakalnih dobah.
Zofija Mazej Kukovič
11. 9. 2007–razrešena 21. 11. 2008
Z Ivanom Zidarjem, prvim možem SCT, sta se zazibala ob predaji ključev za novo Pediatrično kliniko – po vseh mukah nedopustno dolge gradnje. Odprla je tudi nov Onkološki inštitut Ljubljana. Sprejem zakona o pacientovih pravicah.
