Predlog zakona o demografskem skladu bo ponovno pregledala nova finančna ministrica

Nujna avtonomnost sklada in dodatni stalni viri

Zaskrbljenost zaradi zamud pri oblikovanju demografskega sklada je precejšnja. V skladu z zadnjo pokojninsko reformo bi namreč moral biti sklad uveden že do konca lanskega leta. Vse več jih dvomi, da bo ta vlada v drugi polovici mandata sploh lahko izpeljala tako politično in strokovno zahteven projekt. Vsi deležniki so si enotni, da mora biti demografski sklad avtonomen (in neodvisen od fiskalnega pravila) in mora imeti stabilne finančne vire. Premoženje Kada, ki naj bi bilo po oceni Zdus vredno le še okoli 800 milijonov evrov, je premajhno, zato bi bilo poleg deleža Zavarovalnice Triglav ter dela donosa iz državnih kapitalskih naložb treba poiskati tudi druge alternativne vire, kot so koncesnine in rente. Predsednik SD Židan sicer meni, da je načelno soglasje o ustanovitvi sklada zagotovljeno, problem pa naj bi bili različni pogledi na finančne vire. Kljub temu je prepričan, da je »obdobje zadržkov« v koaliciji vendarle minilo in da bo sklad na podlagi čim širše javne razprave zaživel že v prihodnjem letu.

Vložitev predloga preprečil Mramorjev odhod

Finančno ministrstvo je v začetku julija sporočilo, da je zakonsko gradivo o ustanovitvi demografskega sklada, v katerem naj bi »upoštevali vse bistvene pripombe stranke DeSUS«, že pripravljeno, in naj bi ga še isti mesec poslali v koalicijsko usklajevanje. Zaradi odstopa finančnega ministra Dušana Mramorja so delo ustavili.

Čeprav je prvak DeSUS Karl Erjavec v začetku meseca na posvetu koalicije pred pripravo proračuna na Brdu pri Kranju menil, da bo predlog zakona na vladi že v začetku oktobra in bi ga državni zbor lahko sprejel do konca leta, to ni povsem realno. Na finančnem ministrstvu so nam namreč včeraj povedali, da se je »z nastopom nove ministrice za finance začela strokovna evalvacija predlaganih rešitev«. Ko bo ta opravljena, bo jasno, kako naprej. Za zdaj pa nista jasna ne koncept in ne časovnica sprejemanja zakona.

Upokojitvena starost se dviguje na 67 let

Na včerajšnji konferenci so razpravljavci opozorili tudi, da je demografski sklad lahko le pomoč pri izplačevanju pokojnin, nekakšna rezerva za krizne razmere, ki pa nikakor ne more nadomestiti pokojninskega sistema, katerega temelj mora ostati obvezni prvi steber. V tem smislu je za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne pomembnejša pokojninska reforma, ki naj bi bila uvedena po letu 2020.

Tako imenovana bela knjiga o pokojninah, ki je temelj za prihodnjo razpravo o novi pokojninski reformi in jo je ministrstvo za delo objavilo aprila, kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, pri čemer bi izenačili način odmere za moške in ženske. Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine bi podaljšali s sedanjih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let, pravico do predčasne pokojnine bi črtali, ohranili pa bonuse za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe. Pri izračunavanju pokojnin bi postopno uvedli tako imenovani točkovni sistem (ta upošteva celoten dohodek, od katerega so bili plačani prispevki, dohodek posameznika pa meri glede na povprečno plačo v državi).

Pokojnine bi se prvih deset let usklajevale v višini 60 odstotkov rasti povprečne plače v Sloveniji in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov (inflacije). V drugem desetletju po reformi v višini 30 odstotkov rasti povprečne plače v Sloveniji in 70 odstotkov rasti inflacije, po preteku prehodnega obdobja pa le glede na inflacijo. Bela knjiga predvideva tudi spremembo razmerja med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo s sedanjih 1:4 na na 1:5.