Višje sodišče je odškodninski zahtevek Nadškofije Ljubljana za čas, ko ni mogla uporabljati denacionaliziranih gozdov na območju Pokljuke in Mozirja, vrnilo v ponovno odločanje ljubljanskemu okrožnemu sodišču. To je novembra lani odločilo, da mora sklad Cerkvi plačati 11,2 milijona evrov odškodnine (brez zamudnih obresti). Na njegovo odločitev sta se pritožili obe strani; sklad zaradi po njegovem previsoko odmerjene odškodnine, Nadškofija Ljubljana pa meni, da je odškodnina celo prenizka. Januarja 2015 je namreč svoj tožbeni zahtevek z 11,4 milijona povišala za dodatnih šest milijonov evrov, in to z utemeljitvijo, da je bil posek lesa v gozdovih, ki so bili predmet denacionalizacije, višji, kot so sprva ocenili. Sodišče je višji tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je presodilo, da ga je Cerkev oddala po preteku zastaralnega roka.
Sodnica upoštevala le Cerkev
Eden od razlogov za razveljavitev sodbe okrožnega sodišča naj bi bilo to, pravijo naši viri, da je sodnica Jadranka Juhant v sodbi, ki jo je izdala 24. novembra 2015, pri odmeri odškodnine sledila zgolj predlogu tožeče stranke – Nadškofije Ljubljana, ni pa upoštevala nasprotnih argumentov tožene stranke – Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na to je v pogovoru za Dnevnik pred dnevi opozoril strokovnjak za gozdarstvo Darij Krajčič, ki je v imenu sklada napisal pripombe k izvedeniškemu mnenju glede višine odškodnine.
»Sodna izvedenca, ki ju je določilo okrožno sodišče, sta po eni strani napihnila možne prihodke od prodaje lesa, ki bi jih lahko Nadškofija Ljubljana dosegla, če bi lahko prej sama uporabljala gozdove, po drugi strani sta znižala stroške sečnje in spravila lesa. Posledično je nastala izjemno velika razlika v predvidenem donosu, na kateri temelji pretirana odškodnina Nadškofiji Ljubljana. Kar sta izvedenca gozdarske fakultete izračunala, je sodišče sprejelo, ne da bi upoštevalo eno samo pripombo, ki sem jo napisal v imenu sklada. Te pripombe so bile zelo upravičene, saj je v izračunu izvedencev vrsta pomanjkljivosti. Izračunala sta celo višjo odškodnino, kot jo je zahtevala Nadškofija, in sodišče je temu sledilo,« je med drugim dejal Krajčič.
Odškodninska farsa, nanašajoča se na gozdove in kmetijska zemljišča na območju Pokljuke in Mozirja, katerih glavnino je Nadškofija Ljubljana v denacionalizacijskem postopku postopno dobila nazaj v letih od 2005 do 2007, se tako vrača na okrožno sodišče.
Po 72. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen) denacionalizacijskemu upravičencu pripada odškodnina za čas, ko denacionaliziranega premoženja ni mogel uporabljati, in sicer od dneva uveljavitve ZDen, to je od 7. decembra 1991, do pravnomočnosti odločbe o vrnitvi premoženja. Samo za ta denacionalizacijski odškodninski zahtevek se v proračun Nadškofije Ljubljana na leto nateče skoraj milijon evrov zamudnih obresti, ki upravičencu pripadajo od dneva, ko je zavezanca za vračilo premoženja prvič pozval k plačilu odškodnine (Nadškofija Ljubljana je za mozirske in pokljuške gozdove to storila 9. novembra 2009), do dneva izplačila odškodnine. Če bi ostalo pri prvotnem odškodninskem znesku, ki ga je določilo okrožno sodišče, to je 11,2 milijona evrov, bi moral sklad k temu dodati še okoli šest milijonov evrov zamudnih obresti.
Zamudne obresti so donosna naložba
Toda večmilijonska odškodnina za pokljuške in mozirske gozdove ni edina donosna naložba Nadškofije Ljubljana, ki jo »hrani« na sodiščih in zaradi katere ji je v interesu, da sodni postopki trajajo čim dlje, kajti zaradi astronomskih zamudnih obresti, ki se ji kopičijo na račun neizplačane denacionalizacijske odškodnine, donosnejše naložbe ne bi imela nikjer drugje. Nadškofija Ljubljana ima poleg omenjenega na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov trenutno odprtih še šest zahtevkov za izplačilo odškodnine po omenjenem členu. Pet jih je že na sodiščih (skupno zahteva dobrih 800.000 evrov odškodnine), eden (težak kar okoli 12 milijonov evrov) je še v zunajsodnem postopku, zaradi vabljivih zamudnih obresti pa skoraj ni dvoma, da bo tudi ta končal na sodišču, saj je to jamstvo za dolgotrajen postopek in posledično za kopičenje obresti.
Na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ugotavljajo, da odškodnino po 72. členu povečini uveljavljajo tisti denacionalizacijski upravičenci, ki so dobili vrnjene ogromne površine gozdov in kmetijskih zemljišč. To so cerkvene institucije, potomci pripadnikov modre krvi in tujci, navadni smrtniki se za odškodnino redkeje odločajo. Zgovorno je tudi to, da se sklad in denacionalizacijski upravičenci o odškodnini za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč praviloma poravnajo zunajsodno, medtem ko večina zahtevkov za odškodnine, nanašajoče se na gozdove, konča na sodiščih. Eden redkih primerov, v katerem se je skladu uspelo poravnati zunajsodno, se nanaša na Bornove gozdove na Gorenjskem. Bornovi so zahtevali dobrih osem milijonov evrov odškodnine, na koncu so se v zunajsodni poravnavi zadovoljili z 1,9 milijona.
Kaj počno skladovi nadzorniki?
Na vprašanje, zakaj večina zahtevkov za odškodnine za gozdove konča na sodiščih, je v že omenjenem intervjuju odgovoril sodni izvedenec za gozdarstvo Darij Krajčič, ki je dejal: »Sokrivec je tudi sklad, ki upravičencem ponuja prenizke odškodnine, poleg tega je vprašanje, koliko se je bil pripravljen pogajati z Nadškofijo. Nerazumljivo je tudi, zakaj ji ni takoj po pravnomočnosti odločb o vrnitvi premoženja izplačal vsaj nespornega deleža odškodnine, zakaj je to storil šele po petih letih. S tem bi se izognil plačilu zamudnih obresti.« Dodajmo, da je sklad nesporni del odškodnine Nadškofiji Ljubljana za mozirske in pokljuške gozdove izplačal šele februarja letos. Če bi to storil novembra 2009, ko ga je Nadškofija prvič pozvala k plačilu odškodnine, bi davkoplačevalcem prihranil skoraj 1,8 milijona evrov.
Metodologijo obračunavanja odškodnin je svet sklada sprejel že leta 2007 in se ves ta čas ni spremenila, zato del odgovornosti za to, da sklad denacionalizacijskim upravičencem za gozdove ponuja občutno prenizke odškodnine in potem na sodiščih izgublja tožbe, nosi tudi sedemčlanski svet sklada, v katerem sedijo kar štirje predstavniki kmetijskega ministrstva, preostali trije so prav tako blizu aktualni vladi.
