O pobudi poslanke in bivše premierke Alenke Bratušek, naj vlada Cerkvi zaradi bančne luknje, ki so jo pomagale vrtati tudi cerkvene družbe Zvon Ena in Zvon Dva ter T2, ne izplača milijonskih odškodnin za nezmožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenih gozdov, bo državni zbor opravil splošno razpravo. Ustavni pravnik Lojze Ude pravi, da je to le politični poziv, pravne podlage za neizplačilo odškodnin pa po njegovem mnenju ni.
Pisali smo že, da Bratuškova pobudo za odtegnitev denarja Cerkvi utemeljuje s tem, da ta nosi desetino krivde za petmilijardno bančno luknjo, katere krpanje so morali plačati slovenski davkoplačevalci. Samo Nadškofija Ljubljana ima ta trenutek pri skladu kmetijskih zemljišč odprtih šest zahtevkov za izplačilo odškodnin, ker ni mogla gospodariti z gozdovi, ki jih je dobila nazaj v denacionalizacijskih postopkih. Njen doslej »najtežji« zahtevek, vreden 12 milijonov evrov, je v zunajsodnem postopku, o preostalih odločajo sodišča.
Okrožno sodišče v Ljubljani je o enem zahtevku ljubljanske nadškofije (za vrnjene gozdove na območju Radovljice in Mozirja) odločilo pred slabim letom in ji prisodilo 11,4 milijona evrov odškodnine, ki skupaj z zamudnimi obrestmi ta trenutek znaša že več kot 16 milijonov evrov, vendar števec za obresti teče naprej, saj se je sklad na razsodbo pritožil, po neuradnih informacijah je enako storila tudi nasprotna stran.
Nadškofija je v tej zadevi prvi odškodninski zahtevek, vreden 11,4 milijona evrov, na sodišče vložila avgusta 2010, januarja 2015 pa je tožbo spremenila tako, da je odškodninski zahtevek povišala na 17,4 milijona evrov (zamudne obresti niso vštete, tečejo pa že sedem let, od 9. novembra 2009). Povišanje je utemeljila s pojasnilom, da v času vložitve tožbe ni imela natančnih podatkov o preteklem poseku lesa v gozdovih, ki jih je dobila vrnjene z denacionalizacijo. Okrožno sodišče ji povišanega tožbenega zahtevka ni priznalo.
Odškodnine najbolj mikajo Cerkev in tujce
Zakon o denacionalizaciji (ZDen), ki velja od 7. decembra 1991, ne daje neposredne podlage za odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja. Drugi odstavek 72. člena o odškodnini pravi zgolj to, da se odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona ne priznavajo.
Šele sodna praksa je razložila, da odškodnina denacionalizacijskemu upravičencu pripada za čas od uveljavitve ZDen do pravnomočne odločbe o vračilu odvzetega premoženja v naravi. Praksa izplačevanja odškodnin pa kaže, da odškodninske zahtevke bolj ali manj vlagajo tisti, ki so dobili vrnjene ogromne površine gozdov. To so Cerkev in tujci – potomci pripadnikov modre krvi, navadni smrtniki zelo redko.
Ustavno sporen poziv bivše premierke?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ima ta trenutek odprtih za skoraj 37 milijonov evrov denacionalizacijskih zahtevkov (to je znesek brez pripadajočih zamudnih obresti) za izplačilo odškodnin zaradi nezmožnosti gospodarjenja z odvzetim premoženjem. Glavnina jih odpade na Cerkev. »Če bi Cerkev zasledovala cilje, o katerih uči svoje vernike, tega denarja od državljanov ne bi vzela,« je v odprtem pismu zapisala poslanka Alenka Bratušek in dodala, da v nasprotnem primeru od vlade zahteva, da naredi vse, da država tega denarja ne plača.
Nadškof metropolit Stanislav Zore se temu pozivu čudi. Razume ga kot zahtevo, naj država Nadškofijo Ljubljana obravnava drugače kot druge denacionalizacijske upravičence in svojih obveznosti do nje ne poravna. Ustavni pravnik Lojze Ude pa pravi, da Cerkev pravno ni zavezana k temu, da bi zmanjšala svoje apetite po odškodninah iz naslova denacionalizacije. »Vse drugo sta morala in politika,« dodaja. Ude je prepričan, da bo Cerkev tudi v primeru odškodnin za vrnjene gozdove uveljavila svoje, saj potrebuje podlago za svoje delovanje. »Kdor misli, da bodo kar naenkrat privolili v to, da odstopijo od odškodnin, se moti,« je prepričan ustavnopravni strokovnjak. In dodaja, da se Bratuškova v tej zgodbi neupravičeno sklicuje na Cerkvena Zvonova. »To sta bila gospodarska subjekta, šla sta k hudiču, finančna luknja je nastala v banki. Pravne podlage za neizplačilo odškodnine torej ni. Če bi zakonodajalec to uredil, bi zadeva na ustavnem sodišču verjetno padla,« sklene Ude.
