Ahmed Sadek je z dveletnim povsem shiranim Osamo v naročju to zaupal bližnjevzhodnemu dopisniku Washington Post v hribovitem jemenskem Bani Saifanu. »Nič ne moremo narediti zanj, vem, da bo umrl,« je skrušeno dejal. V ruralnih predelih Jemna, kjer živita dve tretjini tamkajšnjega prebivalstva, otroci venejo iz dneva v dan. Starši so primorani, da se odločajo med bolnimi in manj bolnimi, kako jih ohraniti pri življenju, pokopališča pa so polna svežih grobov zaradi lakote in povsem ozdravljivih bolezni umrlih malčkov. Večina jih ni niti označena, o njihovi smrti pa oblastem ne poročajo. Sklad za otroke pri Združenih narodih ocenjuje, da je 370.000 jemenskih otrok resno podhranjenih ali bolnih in jim neposredno grozi smrt, še dva milijona pa bi jih potrebovalo nujno pomoč, ki pa je nedosegljiva tudi zaradi napadov, ki jih proti jemenskim Hutijem izvaja iz Savdske Arabije vodena arabska koalicija. Mali Osama je bil prezgodaj rojen in je svet iz inkubatorja ugledal pred sedanjo vojno. Njegov oče je delal v Savdski Arabiji, tako kot mnogi Jemenci z obmejnih območij, in je s sicer skromnim zaslužkom lahko poskrbel za tedanjo sinovo oskrbo, a ta vir je z zaprtjem meje presahnil in deček je obsojen na smrt. Tako kot mnogi drugi, saj, kot ugotavlja Jamie McGoldrick, vodja humanitarnih akcij ZN v Jemnu, je ta država na jugu arabskega polotoka v nasprotju z Alepom ali Mosulom povsem pozabljena od sveta.
Najhujša odločitev za jemenske starše
Starši malega Osame Hasana so se znašli pred najhujšo odločitvijo, ko se njegovo drobno telo ni moglo upirati bolezni. Naj tisto malo denarja, ki ga imajo, porabijo za zdravnika ali za hrano in nahranijo preostale otroke. Odločili so se za hrano.
Oče malega Osame je delal v Savdski Arabiji in je s sicer skromnim zaslužkom lahko poskrbel za tedanjo sinovo oskrbo, a ta vir je z zaprtjem meje presahnil in deček je obsojen na smrt.
