Odkar je Donald Trump pred tednom dni zmagal na predsedniških volitvah, je vsaka njegova beseda in poteza pod drobnogledom domače in tuje javnosti. Pričakovano je bilo enako z njegovo prvo veliko kadrovsko odločitvijo. Trump je za šefa svojega bodočega kabineta imenoval 44-letnega Reincea Priebusa, aktualnega predsednika nacionalnega odbora republikanske stranke, ki je med predvolilno kampanjo Trumpu stal ob strani tudi, ko so mu hrbet obračali visoki predstavniki stranke, obenem pa je s spretnim političnim manevriranjem ostal vez med vrhom stranke in njenim predsedniškim kandidatom.
Priebus bo v svoji novi vlogi postal najtesnejši Trumpov sodelavec, vsaj če bo obdržal približen opis del in nalog, ki pritičejo šefu kabineta. Ta je najvišji zaposleni uslužbenec v Beli hiši, njegov največji vpliv pa izvira iz tega, da odloča, katere informacije bodo prišle do predsednika ter kdo lahko pride z njim v osebni stik. Obenem je zadnji zaščitni zid, ki skrbi za interese predsednika in ga varuje pred aferami. Priebus bo zaradi svoje dosedanje vloge bržkone tudi predsednikova vez do vrha stranke in kongresa, denimo do predsednika predstavniškega doma Paula Ryana, ki je imel v preteklosti s Trumpom precej razhajanj.
Od kontroverznega medija do sosedstva Ovalne pisarne
Mnogo več prahu kot Priebus je dvignilo drugo ime. Trump je na položaj visokega svetovalca in glavnega stratega imenoval Stephena Bannona, ki je v zadnjih mesecih vodil Trumpovo predvolilno kampanjo, pred tem pa je bil predsednik konservativnega novičarskega spletnega portala Breitbart News. Ta je objavljal antisemitska in rasistična mnenja, povezan naj bi bil z gibanjem alt-right, ki povezuje skrajnodesničarske skupine.
Že imenovanje Bannona za glavnega stratega kampanje je poleti naletelo na ostre kritike, še huje je sedaj, ko mu je Trump zaupal enega najvišjih položajev, saj naj bi bil po rangu celo izenačen s Priebusom. V kabinetu odhajajočega vodje demokratske manjšine v senatu Harryja Reida so zapisali, da imenovanje Bannona nakazuje, da »bodo zagovorniki teorije večvrednosti belcev zastopani v najvišjih sferah Trumpove Bele hiše« in da »ni težko uvideti, zakaj ima ku-klux-klan Trumpa za svojega zagovornika«. John Weaver, ki je vodil predsedniško kampanjo republikanskega guvernerja Ohia Johna Kasicha, pravi, da je »rasistična, fašistična skrajna desnica dobila predstavnika nekaj korakov od Ovalne pisarne. Bodi zelo pazljiva, Amerika.«
Bannon je bivši investicijski bankir Goldman Sachsa in mornariški oficir. Pod njegovim vodstvom je Breitbart objavljal novice z naslovi, kot je »Kontracepcija ženske poneumlja in pogrša«, neokonservativnega kolumnista Billa Kristala pa so označili za »odpadniškega Žida«.
Gre sicer za zgolj prva Trumpova politična imenovanja od skupno štiri tisoč, kolikor jih nova administracija imenuje na svojo roko, ne da bi zanje potrebovala potrditev senata.
Zid bo – ali vsaj ograja
Trump je imel konec tedna tudi nekaj intervjujev za ameriške medije. V štiridesetih minutah pogovora za CBS je dejal, da bo vsekakor zgradil zid na meji z Mehiko, čeprav bo morda kje le ograja. Ne moti ga pravica istospolno usmerjenih do poroke, bo pa imenoval takšne vrhovne sodnike, ki bodo podpirali pravico do posesti orožja in ki ne bodo naklonjeni pravici do splava. Po Trumpu je rešitev ta, da se o pravici do splava lahko odloča vsaka posamezna zvezna država, podobno kot velja za smrtno kazen.
V intervjuju so sodelovali tudi člani Trumpove družine. Soproga Melania je ponovila, da bo vlogo prve dame posvetila boju proti nadlegovanju mladih na spletu. Na vprašanje, kako potem gleda na žaljive zapise, ki jih je med kampanjo objavljal Trump, je odvrnila, da ga na to dostikrat opozori, on pa potem stori, kot se mu zdi prav. Dejala je tudi, da še razmišljajo o tem, ali se bodo v Belo hišo preselili tudi njeni starši Amalija in Viktor Knavs, ki bi lahko pomagali pri vzgoji desetletnega sina Barrona, podobno kot so Obamovim pomagali starši prve dame Michelle.
