Evropske skrajno desničarske in populistične stranke slavijo. »Vse najboljše novemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in svobodnemu ameriškemu ljudstvu,« je na twitterju zapisala voditeljica francoske skrajne desnice Marine Le Pen. Njegove zmage je vesela tudi zato, ker kaže, da je vse mogoče. Torej bi lahko zmagala na francoskih predsedniških volitvah maja 2017.
Danes ZDA, jutri Francija
»To ni konec sveta, to je le konec nekega sveta,« je Le Penova komentirala rezultat ameriških volitev. Vesela je tudi, da so »medijske in politične elite dobile lekcijo«. Predvsem bo zdaj lahko francoskim volilcem pokazala primer vlade populista v ZDA, ki kot ona »izraža zahteve ljudstva«. Torej je takšna vlada možna tudi v Franciji.
Med sedmimi politiki, ki bodo v drugi polovici novembra nastopili na volitvah za desničarskega predsedniškega kandidata, je morda najbolj populističen in blizu skrajni desnici nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy. Po zatrjevanju njegovih sodelavcev tudi on kot Trump »predstavljata tiho večino«, zmerni Alain Juppé, ki bi po anketah zmagal, pa naj bi prevzel vlogo Hillary Clinton. Sarkozy je v zadnjih tednih podpiral Clintonovo, a je po Trumpovi zmagi dejal: »Ne smemo prezreti sporočila ameriškega ljudstva. Podobno kot brexit izraža voljo po spremembi in zavrača enoumje, ki onemogoča vsako razpravo o nevarnostih, ki ogrožajo naš narod.«
Frauke Petry, voditeljica nemške protimigrantske stranke Alternativa za Nemčijo, je podobno kot Le Penova navdušena: »Ta volilni rezultat je spodbuda za Nemčijo.« Njen sodelavec Jörg Meuthen pa pravi: »Trump je nagrajen za svoj pogum, potem ko se je uprl politični eliti in povedal resnico, ki je neprijetna.« Njegova zmaga je »zadnje svarilo za vse arogantne, samozadostne, od ljudstva odmaknjene politike, katerih edini cilj je, da ohranijo oblast«.
Geert Wilders, voditelj nizozemske ksenofobne desnice, hvali Američane, ker so si »spet priborili svojo državo«, in dodaja: »Tudi mi, Nizozemci, si jo bomo.« Nigel Farage, nekdanji voditelj UKIP in glavni zagovornik brexita, pa je na twitterju zapisal: »Zdi se, da je leto 2016 leto velikih političnih revolucij.«
V Avstriji Heinz-Christian Strache, voditelj skrajno desničarskih svobodnjakov (FPÖ), pravi: »Volilci so kaznovali politično levico in arogantno elito. Tako je prav, ker desnica predstavlja ljudstvo.« Napadel pa je avstrijske medije: »Volilci pa so tudi spravili v zadrego različne glavne medije in novinarje, ki so teden za tednom razglašali Clintonovo za zmagovalko.« Podobno južno od Karavank razmišlja Janez Janša, ki upa, da bo Trump šel po poti Ronalda Reagana, »enega najboljših ameriških predsednikov v zgodovini«.
Strache zdaj še bolj kot prej pričakuje zmago svojega kandidata Norberta Hoferja na decembrskih avstrijskih predsedniških volitvah, ki bi tako nadaljevale z globalnim bojem proti globalizaciji, torej s tistim, ki sta ga začela brexit in ameriške volitve, podlago pa pripravile spremembe na Madžarskem, Poljskem in v Turčiji. Tudi madžarski premier Viktor Orban (»Kako čudovita novica! Demokracija torej še živi.«) in turški predsednik Reçep Tayyip Erdogan (»Začenja se nova doba.«) sta pozdravila Trumpovo zmago.
