Vox populi: Nezadovoljstvo z vlado in opozicijo odpira prostor za slovenskega Trumpa

Z opozicijo nezadovoljni celo Janševi volilci

Vendar razloga za navdušenje nimajo ne koalicijske ne opozicijske stranke. V tokratni javnomnenjski raziskavi smo namreč anketirancem postavili dve dodatni vprašanji: ali so zadovoljni z delom vlade in ali so zadovoljni z delovanjem opozicije. Na prvo vprašanje je pritrdilno odgovorilo 36 odstotkov vprašanih, nikalno pa 62 odstotkov, kar se v glavnem ujema z njihovo oceno uspešnosti vlade. Pričakovano so največ navdušenja pokazali volilci koalicijskih strank: z delom vlade je zadovoljnih 87 odstotkov privržencev Cerarjeve SMC, 66 odstotkov privržencev Erjavčeve DeSUS in 60 odstotkov volilcev Židanovih Socialnih demokratov.

Če pogledamo volilce opozicije, pa ugotovimo, da so aktualni ministrski ekipi bolj naklonjeni privrženci leve Združene levice kot desnih SDS in NSi. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da sedanjo koalicijo sestavljajo levosredinske stranke. Da so zadovoljni z delom vlade, je odgovorilo 36 odstotkov volilcev Združene levice, 12 odstotkov privržencev SDS in zgolj dva odstotka volilcev Nove Slovenije. Zadovoljstvo anketirancev z ministrsko ekipo je po starostnih skupinah dokaj enakomerno porazdeljeno, če pogledamo izobrazbeno strukturo, pa vidimo, da ima ta nekaj več zagovornikov med višje izobraženimi.

Da vlada nima prav visoke podpore, je pričakovano – navdušenje volilcev nad oblastniki se s trajanjem mandata pogosto celo znižuje, aktualna ministrska ekipa je že začela svoje delo z dokaj nizko podporo, s kakšnim obsežnejšim seznamom dosežkov pa se tudi ne more pohvaliti. Bolj presenetljivo je razočaranje anketirancev nad opozicijo. Da so zadovoljni z njenim delovanjem, je namreč odgovorilo le slabih 20 odstotkov vprašanih, da niso, pa kar 72 odstotkov. Kar torej pomeni, da je z delom vlade zadovoljnih skoraj dvakrat toliko anketirancev, kot jih je zadovoljnih z delovanjem opozicije.

Pri tem je zanimivo, da delo slednje kakšnega večjega navdušenja ne uživa niti pri volilcih opozicijskih strank. Tako se je za odgovor, da so z delovanjem opozicije zadovoljni, odločilo le 17 odstotkov volilcev Združene levice, 27 odstotkov volilcev NSi in slabih 40 odstotkov privržencev SDS. Omenjene številke bodo vodilni predstavniki teh strank verjetno pojasnjevali z besedami, da so njihovi volilci nezadovoljni z opozicijo kot celoto oziroma z drugima dvema opozicijskima strankama in ne z njihovo. Morda je pri tem še zlasti presenetljiv relativno majhen odstotek pozitivnih ocen, ki si jih je opozicija prislužila med privrženci SDS. Ne gre namreč spregledati, da javnost ob besedi opozicija običajno pomisli na SDS oziroma da se delovanje opozicije pogosto enači z delovanjem SDS.

Se bo našel slovenski Donald Trump?

Med volilci koalicijskih strank je z delovanjem opozicije zadovoljnih devet odstotkov volilcev SMC, 12 odstotkov privržencev SD in 21 odstotkov privržencev DeSUS. Ta odgovor je izbralo tudi deset odstotkov anketirancev, ki ne bi šli na volitve, in 24 odstotkov tistih, ki niso vedeli povedati, katero stranko bi volili. Največ pozitivnih ocen si je opozicija prislužila pri vprašanih v starostni skupini med 45 in 60 let, najmanj – niti ene – pa v skupini do 30 let. Če pogledamo izobrazbeno strukturo, pa ugotovimo, da so z njo daleč najmanj zadovoljni univerzitetno izobraženi, najbolj pa tisti z (ne)dokončano osnovno šolo. Zadovoljstvo je precej večje v ruralnih kot v urbanih naseljih.

Avstrijski politolog Peter Filzmaier je v oktobrskem intervjuju za Objektiv seciral avstrijsko volilno telo. Izpostavil je, da je dve tretjini do tri četrtine prebivalstva nezadovoljnega z vlado, dve tretjini volilcev pa z opozicijo. »To je problem, kajti v demokraciji tisti, ki so z vlado nezadovoljni, podporo načeloma prenesejo na opozicijo in tako pride do spremembe vlade. Ko pa imate veliko nezadovoljnih tako z vlado kot z opozicijo, dobite presečno množico takšnih, ki se ne istovetijo z nobeno politično stranko več in so morda dovzetni tudi za nedemokratične politične rešitve,« je poudaril Filzmaier.

Rezultati tokratne javnomnenjske raziskave Vox populi kažejo, da so razmerja pri nas podobna kot pri naših severnih sosedih oziroma da je nezadovoljstvo z opozicijo celo še večje. Pa tudi, da je kar 45 odstotkov vprašanih nezadovoljnih tako z vlado kot z opozicijo. Kar nakazuje, da bi lahko imel politik tipa Donald Trump oziroma politik, ki bi ponujal »rešitve«, kakršne je v volilni kampanji izpostavljal on, tudi pri nas veliko možnosti za uspeh. Še zlasti, če bi bil uspešen pri nagovarjanju nezadovoljnih mlajših volilcev in tistih z nižjo izobrazbo.

V vodstvu SDS, drugi Socialni demokrati

Vrstni red na strankarski lestvici se v primerjavi s prejšnjim mesecem ni spremenil – še najbolj si je rezultat izboljšala SLS, ki se je po tokratni raziskavi agencije Ninamedia zopet povzpela nad parlamentarni prag. Sicer pa bi na volitvah, če bi bile te danes, zmagala Janševa SDS. Obkrožilo bi jo 14 odstotkov vprašanih oziroma 23,6 odstotka opredeljenih anketirancev. Tistih, ki ne bi bi šli na volitve ali niso znali navesti, katero stranko bi volili, je dobrih 40 odstotkov, kar je tri odstotne točke manj kot prejšnji mesec.

Na novembrski seji parlamenta, ki se bo začela danes, bodo poslanci obravnavali tudi interpelacijo, ki jo je SDS vložila proti celotni vladi. Čaka jih skoraj 16 ur razprave, da bi Slovenski demokrati predlagali kandidata za novega premierja, pa ni pričakovati. Vlaganje interpelacij kot po tekočem traku priljubljenosti SDS očitno ne dviguje – največjo podporo je imela namreč Janševa stranka v tem mandatu v začetku letošnjega leta, ko se za množično uporabo tega instituta še ni odločila. Nedvomno pa SDS s svojim ravnanjem prispeva k večji enotnosti koalicije.

Na drugem mestu strankarske lestvice z 21 odstotki opredeljenih glasov ostajajo Židanovi Socialni demokrati; tudi tokrat so Cerarjevo SMC prehiteli za dobre tri odstotne točke. Četrta je Združena levica (12 odstotkov opredeljenih glasov), sledita pa ji NSi (10,5 odstotka) in DeSUS (8,4 odstotka). Če bi bile volitve danes, bi dobile stranke sedanje koalicije (SMC, DeSUS in SD) skupaj 43 poslanskih mest, kar je devet manj, kot jih imajo sedaj. Na skrajni levici bi z 11 poslanskimi sedeži ostala ZL, na desnici pa tri stranke: SDS z 21 poslanskimi mandati (na volitvah pred dvema letoma jih je dobila prav toliko), NSi z devetimi in SLS s štirimi.