»Glede na pacientovo stanje se je vse skupaj še dokaj dobro končalo, lahko bi bilo bistveno slabše. Kar pa zadeva posledice: zaradi dekubitusa (razjede zaradi pritiska mavca na kožo, op. a.) sta bila potrebna operativni poseg in 29-dnevna hospitalizacija, gibljivost v komolcu je zmerno omejena, omejena je tudi v zapestju,« je zdravstveno stanje 57-letnega Ljubljančana na sodišču opisal izvedenec dr. Benjamin Kavčič. Ljubljančan toži tukajšnji klinični center zaradi malomarnega zdravljenja, saj so mu mavec z zlomljene roke odstranili šele, ko je tkivo pod njim že začelo gniti. Zahteva 52 tisočakov odškodnine; na prvem sojenju, ki pa so ga višji sodniki razveljavili, mu jih je sodišče prisodilo 13.400.
Zavohala ga je na dva metra
Zgodba sega v leto 2006. V začetku decembra je moški doma v kopalnici padel in se poškodoval. Na urgenci so ugotovili zlom leve nadlakti. Na trup in roko so mu dali mavec in naročili, naj se vrne, če ga bo pod njim srbelo ali bolelo. Pacient pravi, da ga je res začelo srbeti in boleti, celo žgati, izpod mavca pa se je širil neprijeten vonj. Ko je 19. decembra prišel na kontrolo, je bil po njegovih besedah smrad že očiten, a mu mavčne obveze niso sneli, pač pa le obnovili, dali so mavec na mavec. Za ponovna opozorila, da ga peče in da zaudarja, pa se niso zmenili. Enako je bilo na dveh kontrolah v januarju, ko po pacientovih besedah smradu sploh ni bilo mogoče več prenašati (»smrdelo je po crkovini«), in tudi ob obiskih pri zdravniku 5. in 7. februarja. Dvanajstega februarja pa je medicinska sestra že na dveh metrih zavohala smrad in ga napotila v mavčarno. Pod mavčno obvezo so odkrili gnitje.
Klinični center trdi, da pacient ni navajal težav, ki bi lahko kazale na razvoj dekubitusa. Za smrad naj bi prvič povedal 12. februarja in takrat so mu mavec tudi odstranili. Zavrača tudi očitke, da niso izpolnili pojasnilne dolžnosti. Pacient trdi, da ga nihče ni opozoril na možen nastanek rane pod mavcem, oni pa, da so mu pojasnili tveganja in ga poučili o vseh možnih neželenih učinkih.
Kdaj je (ostro) zasmrdelo
Izvedenec dr. Kavčič je včeraj pojasnil, da je dekubitus nastal teden do dva pred odstranitvijo mavca, a se razvija skozi več faz in sprva nima specifičnega vonja. Kdaj natanko se je začel širiti oster vonj, ki je kazal na nekrozo oziroma odmrtje tkiva, pa ni mogoče natančno določiti. Kot je dejal, na pregledu 7. februarja izpod mavca skoraj gotovo še ni smrdelo. Z večanjem vnetja se je vonj stopnjeval, tako da so ga 12. februarja zaznali in mavec odstranili. Na vprašanje, kako to ve, je Kavčič odgovoril, da iz medicinske dokumentacije, saj vonj po vnetju do 12. februarja v njej ni bil evidentiran. Odvetnik David Sluga ga je opozoril, da tako pacient kot njegova žena trdita, da je bil smrad izrazit že davno prej – žena se je zato izselila iz spalnice, v nekem lokalu pa so ju prosili, naj odideta. A Kavčič je odvrnil, da smrad, ki naj bi se pojavil že decembra, ne more biti posledica dekubitusa, ampak onemogočene higiene ob tako obsežnem mavcu. Če bi šlo za dekubitus, bi bilo z roko februarja precej huje.
Izvedenec je omenil, da je po medicinski doktrini mavec dobro odstraniti (in če je treba, namestiti novega) v šestih do osmih tednih. Sluga je na koncu naroka sodnico Tatjano Turk Pilič opozoril, da bi ga torej tožniku morali odstraniti do 21. januarja in ne bi utrpel nobenih posledic. Pooblaščenka UKC Helena Carlevaris Rožič pa je odvrnila, da osem tednov ni skrajni rok in da zdravniki ravnajo različno, odvisno od konkretnega primera.
