V UKC Ljubljana so se zapletli v spor s starši dveletne deklice, ki so jo pri zdravljenju obolele srčne mišice doleteli zapleti s hudimi posledicami. Deklico so sprva zdravili v jeseniški bolnišnici, kasneje na ljubljanski pediatrični kliniki in še na ljubljanski kirurški kliniki. Kje in kako bodo za otroka skrbeli v prihodnje, naj bi bilo po neuradnih informacijah ob trenjih med svojci in zdravniki še nedorečeno.
Starši otroka včasih kar odpeljejo
Po poročanju časnika Svet 24 dekličini starši ocenjujejo, da ji v ljubljanskem UKC ne zagotavljajo ustrezne oskrbe, navajajo pa tudi, da jim je ne dovolijo odpeljati drugam. V zdravniški zbornici so nam potrdili, da so konec minulega tedna prejeli prijavo o dogajanju pri zdravljenju te deklice. V UKC Ljubljana za zdaj niso povedali, ali bodo sprožili notranji nadzor.
»Deklico smo ves čas in pravočasno zdravili v skladu z vsemi medicinskimi doktrinami in protokoli,« zatrjujejo. Do zapleta s krvnimi strdki, ki je pripeljal do nevrološke okvare, je glede na pojasnila bolnišnice prišlo po priključitvi na zunajtelesni krvni obtok. »Takega zapleta kljub vsem preventivnim ukrepom, ki jih v takih primerih zdravljenja uvajamo, ne moremo povsem preprečiti,« so zapisali. Na željo staršev so se dogovorili za premestitev deklice v jeseniško bolnišnico, pravijo v UKC Ljubljana, a so jih na Jesenicah prosili, da to premestitev preložijo. Tamkajšnje osebje bi se moralo na sprejem namreč pripraviti.
Strokovni direktor pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda je ocenil, da »nekateri mediji stisko staršev izkoriščajo za povečanje prodane naklade«. Potrdil je, da so se v zadnjem času večkrat srečali s starši, ki stališčem stroke niso zaupali, nekateri pa so ravnali tudi v nasprotju z njimi. V enem od teh primerov je otrok z motnjo hranjenja umrl, potem ko so ga starši vzeli iz bolnišnice. V bolnišnici se sicer tudi v tem primeru branijo pred očitki svojcev, da so otroka obravnavali neustrezno. V enem od drugih aktualnih sporov je mama otroka v nasprotju s priporočili slovenske stroke odpeljala v tujino. Ko ocenijo, da je zaradi ravnanja staršev ogroženo otrokovo življenje, v bolnišnici o dogajanju obvestijo socialno službo, je pojasnil Kenda.
V ozadju trenj tudi slaba komunikacija
»Starši morajo biti obveščeni o vseh zapletih, posledicah in možnostih zdravljenja. V Sloveniji to žal ne velja vedno ali pa ne popolnoma. Če bi v bolnišnicah dosledno izpolnjevali pojasnilno dolžnost in temu pripisovali dovolj pomembnosti, bi se lahko marsikdaj izognili sporom,« ugotavlja odvetnik Andrej Pitako, ki ima veliko izkušenj z zastopanjem pacientov in njihovih svojcev. Del težav pri komuniciranju po njegovem izvira tudi iz nejasne hierarhije med različnimi strokami in oddelki, ki zdravijo istega pacienta. »Pogosto se ne ve, kdo naj bi bil tisti, ki bo staršem skozi zdravljenje dajal zavezujoča pojasnila.«
Starši imajo pravico, da odločajo o otrokovem zdravljenju, je dodal Pitako. Če menijo, da bi bilo zanj v kakšni drugi slovenski ali tuji bolnišnici poskrbljeno bolje, se lahko odločijo za premestitev. Bolnišnica jo dovoli, potem ko starši pisno potrdijo, da se zavedajo vseh nevarnosti premestitve in da so se zanjo odločili na lastno odgovornost. Pri odločitvah o prenehanju aktivnega zdravljenja so tla, na katerih se te sprejemajo, še bolj spolzka. Odločitev staršev, da otroka vzamejo domov, je po Pitakovem mnenju sprejemljiva, če stroka oceni, da otrok nima več možnosti ozdravitve. Drugače je, če bi lahko otrok preživel: »V tem primeru je pravica staršev v konfliktu z zdravnikovo dolžnostjo, da zdravi pacienta. Zdravniku bi lahko očitali, da se ni držal Hipokratove prisege. Ob tovrstnih primerih se odpira kopica etičnih vprašanj.«
