Ob včerajšnjem obisku ministrice za zdravje Milojke KolarCelarc so bili pod žarometi zlasti tisti deli UKC, ki so v njenem mandatu dočakali premik na bolje. Na primer urgenca, kjer se je gradnja novih prostorov lani premaknila z mrtve točke in naj bi bila nared do prihodnje pomladi. Ob obisku ministrice so odprli tudi prenovljeni laboratorij in oddelek, kjer opravljajo oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tudi sicer ministrica skupaj z vodstvom bolnišnice napoveduje boljše čase za tamkajšnje bolnike, ki pogosto čakajo predolgo, pa tudi sam UKC Ljubljana, ki je imel v prvem polletju za več kot 12 milijonov evrov izgube.
Kopač pričakuje, da jih bodo podprli tudi finančno
Kolar-Celarčeva je obljubila, da se bo zavzemala za dodatne vire, s katerimi bi lahko krajšali čakalne dobe. Eden od možnih virov pomoči, ki pa bi ga verjetno lahko vključili šele naslednje leto, je tudi državni proračun, je potrdila. Bolnišnica bo morala medtem izboljšati organizacijo in preveriti, kaj se dogaja z bolniki na čakalnih seznamih. To bodo na primer storili v revmatologiji, kjer bolniki ob redni stopnji nujnosti na napotnici čakajo tudi po 22 mesecev. Do konca leta bodo sprejeli 800 dodatnih bolnikov, ki dolgo čakajo na prvi pregled.
Predstojnik revmatološkega oddelka prof. dr. Matija Tomšič je poudaril, da so bolniki, ki res potrebujejo takojšnjo pomoč, sicer na vrsti že v enem dnevu po napotitvi. Narašča pa število ljudi, ki jih k njim zdravniki napotijo ob nezaupanju, da bi jim lahko pomagali že v osnovnem zdravstvu. »Prejšnji ponedeljek sem pregledal bolnico, ki je čakala leto in pol. Ima bolečine v desnem zapestju, ko veliko dela z miško, in sklepu na nogi, če tri ure nosi visoke pete. Odšla je nezadovoljna, saj smo ji lahko pri težavah z nogo pomagali le z nasvetom, naj ne nosi visokih pet.« Dodatnih operacij pa so se že lotili na urologiji, kjer bolniki z rakom prostate po zadnjih objavljenih podatkih čakajo okoli deset mesecev, z rakom ledvic pa le mesec manj.
Z ministrico so se v UKC Ljubljana včeraj dogovarjali tudi o tem, kako se rešiti rdečih številk. Generalni direktor Andraž Kopač je napovedal, da bodo skušali med drugim znižati stroške dela, ob tem pa je potožil o težavah z zdravljenji, za katera dobivajo manj denarja od resničnih stroškov. Po včerajšnjih pogovorih računajo na pomoč zdravstvene blagajne in ministrstva, ki bi jim prinesla dodatne prihodke. Poleg tega je zdravstveni svet nekatere novosti, ki jih uvajajo, že pred časom odobril, a sploh ne dobivajo denarja zanje, je spomnil Kopač.
Oblasti že leta pozabljajo na svoj dolg do zdravstva
Nazadnje je vladna stran svoje finančne obveznosti pri sanaciji bolnišnic izpolnjevala leta 2009, v času ministrovanja Boruta Miklavčiča. 7,2 milijona evrov iz državnega proračuna so kot pomoč pri poravnavanju zapadlih dolgov takrat namenili izolski, novomeški in murskosoboški splošni bolnišnici. Kasneje so vlade v vlogi njihovega ustanovitelja na odgovornost za finančno stanje bolnišnic, ki jo nalaga zakonodaja, vztrajno pozabljale: po sredstva, za katera jih prosijo bolnišnice v težavah, gredo raje v zdravstveno blagajno. Vlada Mira Cerarja jim je lani in letos na primer pomagala z višjimi cenami zdravstvenih storitev, ki pa se »zajedajo« v sredstva za zdravljenje bolnikov.
