Trditev, da je podnebje na Štajerskem preveč neugodno za rast rdečih trt, se podre takoj, ko malce pogledamo v zgodovino in vržemo oko na sosednje države, kot so Avstrija, Italija in Švica. V Švici je modri pinot izredno moderno in priljubljeno vino, prav tako tudi roseji in penine, narejene iz rdečih sort grozdja. Na avstrijskem Štajerskem dobro uspevata tako merlot kot cabernet sauvignon, na slovenski strani pa je bilo po agrarni reformi leta 1948 določeno, da mora imeti Štajerska le bele sorte, tako da so rdeče sorte morali počasi izsekati.
Štajerska spada v evropsko vinsko podnebno območje B, kamor med drugim sodita tudi Šampanja in del Nemčije, kar pomeni, da imajo štajerska vina načeloma višjo stopnjo kisline, nižjo stopnjo alkohola, tradicionalno kanček več sladkorja in so bolj aromatična. To se pozna tudi v izboru trt, saj je več hladnokrvnih sort podobno kot v nemški Alzaciji, kjer pa je prav tako moderen modri pinot. Tudi s prvim vinskim zakonom, ki je nastal leta 1976 in so bile določene priporočene in dovoljene sorte, veliko rdečih sort v štajerskem vinorodnem okolišu ni bilo niti priporočenih niti dovoljenih. Sicer je res, da je bilo med dovoljenimi tudi nekaj rdečih, kot so vranek, modra frankinja, modri pinot, žametovka in še nekaj drugih, vendar jim štajerski vinarji niso posvečali veliko pozornosti. Razmerje trt je tako dolga leta ostalo s 97 odstotki v korist belih, kar nekako velja še danes, kljub temu da se število hektarov, zasajenih z rdečimi trtami, veča. Tudi z drugim vinskim zakonom, ki ga je Slovenija sprejela leta 2006, sorti, kot sta merlot in cabernet sauvignon, nista niti priporočeni, ampak prepovedani, medtem ko ga čez mejo v Avstriji lahko še vedno sadijo.
Modra frankinja in modri pinot paradni štajerski vini
Najbolj moderni rdeči vini, ki izredno dobro uspevata v podnebnih razmerah na Štajerskem, sta modra frankinja in modri pinot. »Štajerci v preteklosti nismo bili znani po rdečih vinih, zadnje čase pa dokazujemo, da se pri nas da pridelati rdeče vino vrhunske kakovosti. Naš čas še prihaja,« pravi direktor in glavni enolog kleti Dveri Pax Danilo Flakus, ki upravlja posestvo z okoli 70 hektari vinogradov, med katerimi je že 20 odstotkov rdečih trt modre frankinje, modrega pinota in zweigelta, ki je križanec med modro frankinjo in šentlovrenko. Vinograde z rdečimi trtami so v kleti Dveri Pax, ki domuje v samostanu benediktincev iz Admonta na avstrijskem Štajerskem, zasadili leta 2003, zadnja leta pa za svoja rdeča vina že dobivajo nagrade, čeprav tekmujejo tako z rdečimi vini iz Brd in slovenske Istre. Medtem ko kaže barikove sodčke, napolnjene z modro frankinjo, Flakus pripoveduje, da v Sloveniji še vedno obstaja mit, da na Štajerskem ni rdečih vin, v tujini, kjer s se s takšnimi zgodbami ne ukvarjajo, pa so na sejmih in predstavitvah izredno dobro sprejeti. Tudi vinograde kanijo še kupovati, dokaz za to, da so Štajerci nekoč že pridelovali rdeča vina, pa vidi v tem, da ko kupujejo nove vinograde, jim lokalci večkrat povedo, da je tam modra frankinja nekoč že rasla.
Flakus, ki vodi največjo štajersko klet po propadu Vinaga, pravi, da je v Sloveniji problem, ker načrtovalci vinske zakonodaje malce spijo in ne sledijo svetovnim smernicam. »To, da pri nas ni dovoljeno saditi merlota in cabernet sauvignona, čez mejo v Avstriji, kjer so podnebno za nami za deset dni, pa lahko, že kaže na to, da gre bolj za politiko in ne toliko za samo podnebje. Če bi hoteli saditi te trte, ne bi mogli kandidirati za subvencije, niti ne za sredstva za obnovo vinogradov. Z novim vinskim zakonom so sicer prišle neke spremembe, vendar se mi zdi, da je pri nas tudi kar dosti lobiranja, predvsem Primorcev,« je povedal Flakus in dodal, da se sicer bolj kot s tem ubadajo s kakovostjo svojih vin in da so prepričani, da so na dobri poti, da uspejo prepričati tudi Slovence, da so štajerska rdeča vina izvrstna in tudi cenovno dokaj ugodna. Morda bo kaj pripomoglo k temu tudi to, da ima Dveri Paxov benedict red, sestavljen iz modre frankinje, modrega pinota in zweigelta, tudi deklaracijo kot mašno vino.
Treba je pozabiti, kako se dela belo vino
Eden od Štajercev, ki prisegajo na rdeča vina, je tudi Boštjan Protner s posestva Hiša Joannes Protner, ki skrbi za devet hektarjev vinogradov. Čeprav so vina Joannes najbolj znana po renskem rizlingu, ime riesling se Boštjanu Protnerju v vinsko modri barvi sveti tudi na tetovaži na roki, imajo tudi na posestvu, ki ga vodita z bratom, že tudi deset odstotkov rdečih trt, kar je za Štajersko, kjer jih je statistično med dvema in tremi odstotki, kar veliko. Tudi statistično je modri pinot v Protnerjevih vinogradih takoj za renskim rizlingom, tudi on pa vidi prihodnost v rdečih vinih. »Modri pinot je pri nas v treh oblikah. Prva je mlado rdeče vino, kombinacija z gamayem, potem imamo klasični modri pinot, ki zori v rabljenih barikih, tretji del pa gre v rosé,« pravi Protner, ki vidi največjo težavo Štajercev v tem, da niso navajeni delati z rdečim grozdjem.
»Štajerski vinar se mora najprej navaditi, kako sploh delati rdeče vino. Moraš pozabiti, kako delaš vino iz belega grozdja, vzeti to z rezervo in se vina lotiti drugače. Največji problem Štajerske je v tem, da se dela po principu kuharskih receptov. Tako kot naredijo prvo, delajo preostala vina po istem receptu. Mi imamo svojo zgodbo, tako da modri pinot pri nas 12 do 14 dni macerira, nato odleži leto do leto in pol v rabljenih barik sodih, šele nato se ga prvič žvepla. V kleti se dela brez vsakih dodatkov. V steklenice ga natočimo brez filtracije, tako da če odpremo deset let stari pinot, je še vedno dober,« o štajerskem rdečem pravi Protner. O morebitnem sajenju merlota in cabernet sauvignona na Štajerskem Protner pravi, da bi načeloma te trte tukaj lahko zaživele, vendar bi bil problem v tem, da podnebje ne dopušča stalne kakovosti letnikov. »Če bi imeli cabernet tukaj, ne rečem, da ne bi imeli lahko kakšnega izjemnega letnika, vendar kaj več kot to zaradi podnebja ne bi bilo mogoče. Že v Brdih so kakšni letniki vprašljivi.«
Povsem nasprotno meni o modrem pinotu, ki se mu zdi povsem primerljiv s tistim iz Vipavske doline ali Goriških brd, kjer je cenovno modri pinot bistveno dražji kot štajerski. »V Brdih so dragi modri pinoti, ampak to gre bolj na račun močnih blagovnih znamk. Če bi tam sadili renski rizling, bi ga lahko tudi prodajali, čeprav bi bil bistveno slabši kot naš.« Na splošno se mu zdijo slovenska rdeča vina predraga, ker si za 30 evrov lahko kupimo tudi že marsikaj iz Bordeauxa. Tudi Protner namerava svoje vinograde še obogatiti z rdečimi sortami, kot pravi, namerava zasaditi kakšnih 500 trt lagreina, ampak bolj za eksperimentiranje. »Najpomembnejše pri pridelavi rdečega vina je, da so trte starejše in da so bolj umirjene, ker moraš imeti pri rdečem vinu na trti res en kilogram grozdja na trto. Če to ne bi bilo pomembno, bi bilo tukaj boljše saditi zweigeld, ki pa ga nimam rad, niti mi ni všeč ime,« pravi Protner.
