Ker med podpisniki ni bilo predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca, je mogoče sklepati, da vodilna športna državna institucija ščiti interese interpelirane športne ministrice Maje Makovec Brenčič, nekdanje podpredsednice poslovno-marketinškega sveta OKS. Davek za ščitenje ministrice je bil visok, saj je počilo več šivov. Pokazala se je razdvojenost v olimpijskem komiteju. Besedni dvoboj Gabrovca in predsednice Fundacije za šport Katje Koren Miklavec je mogoče razumeti kot sovražnega s političnim ozadjem. Koren-Miklavčeva ne bo izbrisala dejstva, da je članica stranke SDS, Gabrovec pa dvosmerne politične preteklosti in obremenjenosti s sedanjostjo.
Gabrovca čaka veliko dela, da si bo do decembrske polovice mandata na čelu predsednika OKS povrnil zaupanje. Posamezniki, ki jih je pripeljal v olimpijski komite, dvomijo o njegovi avtoriteti, svoje mnenje pa so izrazili tudi nekateri izvoljeni člani izvršnega odbora, torej najvišjega organa OKS. V nasprotnem primeru se mu lahko zgodi, da bo na funkciji zdržal le en mandat ali še tega ne. Katja Koren Miklavec pa na mestu predsednice Fundacije za šport ne kaže tako odločnega izraza, kot ga je na svoji športni poti, ko je osvojila olimpijsko slalomsko medaljo. Kot predsednica Fundacije za šport bi se morala odločneje postaviti za stališča pomembnega financerja slovenskega športa, ne pa dopovedovati, da samo izvršuje sklepe, ki jih sprejmejo člani sveta fundacije.
Redkim posameznikom v športnem svetu, kaj šele slovenskem, uspe, da po koncu aktivne poti podpišejo pogodbo z najboljšimi blagovnimi znamkami, kot je to pred kratkim storila alpska smučarka Tina Maze. Redkim tudi uspe, da po koncu kariere ostanejo v športu ter od njega živijo. In redki med redkimi srečneži, ki jedo športni kruh, si v Sloveniji upajo svoje mnenje povedati na glas. Takšnih je v Sloveniji manj kot prstov na roki. Za slovenski šport bi bilo dobro, da bi bili vsaj ti politično neobremenjeni. Sicer bodo v državi, v kateri živijo, njihova mnenja vselej neverodostojna. Tudi zato si šport v četrt stoletja slovenske samostojnosti še ni ustvaril želene identitete in ugleda v družbi, ki ji je sicer priboril veliko lepih trenutkov.
