Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni preventiva in prepoznavanje njenih znakov ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. »Verjetnost, da se bomo tudi sami znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju, še zlasti ponoči. Zato se ob ohromelosti roke in povešenem ustnem kotu svojca ne ustrašimo, ampak ukrepajmo in poskrbimo, da bo čim prej v najbližjem zdravstvenem centru,« poziva predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc.
Čim več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, tem milejše bodo posledice za obolele in svojce, so prepričani v društvu, kjer poudarjajo, da možganska kap ob hudi invalidnosti bolnika močno poseže v kakovost življenja vse družine. Še zlasti če bolnika možganska kap prizadene pred 65. letom, saj jih v domove sprejmejo šele po tej starosti.
Grom – mudi se
Najbolj preprosto in zanesljivo lahko znake kapi prepoznamo s pomočjo besede grom. Črka g označuje prizadet govor, r delno ali popolno ohromelost ene roke, o povešen ustni kot oziroma asimetrijo obraza ter m minuto, torej takoj pokliči 112.
Najpomembnejša preventiva pred možgansko kapjo je zdrav način življenja, torej nekajenje, 30 minut gibanja vsak dan, več sadja in zelenjave v prehrani, vzdrževanje telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja ter redne kontrole krvnega tlaka, krvnih maščob, krvnega sladkorja in srčnega utripa. »Pri tem lahko igra zelo pomembno vlogo osebni zdravnik,« poudarja doc. dr. Janja Pretnar Oblak, predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo UKC Ljubljana. »Ne le z rednimi meritvami in kontrolo dejavnikov tveganja, ki se z leti lahko spremenijo, marveč tudi s pogovorom o oceni tveganja. Starejše morajo poučiti, da se s starostjo možnosti za kap znatno povečujejo,« pravi Pretnar-Oblakova in doda, da bi morali moški o kapi razmišljati že pri 35 ali 40 letih, ženske pa po menopavzi. Do menopavze so namreč ženske hormonsko bolje zaščitene pred kapjo, potem pa je izpostavljenost povsem enaka. »Tudi zaradi nerednega bitja srca jetreba k zdravniku, saj morda potrebujete le zdravila za redčenje krvi, ki učinkovito preprečujejo možganskokap,« opozarja Pretnar Oblakova.
Vsaki dve uri nov bolnik
»Kap povzroči, da postane posameznik invalid do konca življenja. Če zamudimo priložnost, da mu pomagamo, še preden odmre del možganov, ki ga oskrbuje zamašena žila, jih velik del ostane negibnih in na plečih svojcev tudi ob najboljši rehabilitaciji,« razloži Pretnar-Oblakova. Kot pravi, pri nas zadane možganska kap vsaki dve uri novega bolnika. Zelo učinkovito je zdravljenje s trombolizo, torej raztapljanjem strdka v žili, ki pa mora biti izvedeno hitro. Zelo so napredovali tudi na področju endovaskularnega zdravljenja in lahko danes podobno kot pri srčni kapi odstranjujejo tudi tromb po žili tudi pri možganski kapi.
»Tromboliza je smiselna do 4,5 ure po kapi, strdek pa po žili odstranjujemo do 6 ur. Zato je časa vedno zelo malo in se moramo ves čas zavedati, da v možganih zaradi zamašene žile vsako minuto odmre dva milijona nevronov,« opozarja.
Sistem mreže bolnišnic, kjer zdravijo bolnike z možgansko kapjo, je po besedah Pretnar-Oblakove pri nas dobro organiziran, zato lahko pridejo do ustreznega zdravljenja tudi bolniki v perifernih bolnišnicah. Dovolj je, da imajo tam dostopen aparat CT in se zdravniki v sklopu mreže Telekap povežejo z UKC Ljubljana ter skupaj oskrbijo bolnika.
V ljubljanski bolnišnici opravijo okoli 250 tromboliz na leto. Ker se prebivalstvo stara, pričakujejo, da bo število tromboliz naraščalo, upajo pa, da se bo hkrati zmanjševalo število bolnikov po kapi s težjimi posledicami.
