Liberalnemu učiteljstvu v album.
»Narodni Dnevnik« od dne 17. t. m. prinaša izjavo Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic o preustrojitvi deželnega šolskega nadzorstva. Ker poznamo gospode, ki sedaj komandirajo liberalno učiteljstvo, nas ni ta izjava nič kaj presenetila. Mi prav dobro vemo, da so oni, ki imajo sedaj odločilno besedo pri liberalnem učiteljstvu, popolnoma prežeti ultra-svobodomiselnega duha, ki veje v krogih okoli »Narodnega Dnevnika.« Ravno tako lahko bi izšla ta izjava iz liberalnega uredništva, kakor je izšla iz konference vodstva Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic. Ta odvisnost liberalnega učiteljstva od liberalnih generalov, ki jim je svobodomiselstvo vse, narodnost pa le deveto kolo, jemlje liberalnemu učiteljstvu vsako možnost, da bi v res narodnih vprašanjih postopalo samostojno in ne pod pritiskom zavožene liberalno-strankarske politike. (…)
Prerešetajmo nekoliko liberalno izjavo! Že neodločnost, ki se kaže v izjavi, mora vsakega narodno čutečega Slovenca neprijetno dirniti. Namesto, da bi se slovensko učiteljstvo postavilo odločno na stališče slovenskega spodnještajerskega ljudstva, ki zahteva delitev deželnega šolskega sveta, čitamo medlo izjavo, ki se giblje v praznem liberalnem frazerstvu, ki je korajžno samo, kadar kliče na boj proti »klerikalcem.« Za krivični in brutalni šolski sistem, pod katerim ječi sedaj spodnještajersko učiteljstvo, šolstvo in ljudstvo, nimajo liberalni učitelji odločnejše označbe, kakor: »da slovensko šolstvo v štajerskem dež. šolskem svetu ni primerno zastopano.« Proti našim poslancem pa nastopa izjava zelo korajžno in brezobzirno. (…)
Straža, 19. oktobra 1910
Nekoliko točnega odgovora
Na znano izjavo spodnještaj. slov. učiteljstva o delitvi dež. šol. sveta oziroma o preustrojitvi deželnega šolskega nadzorstva se je oglasila »Straža« s tako medlo in otročje lažnjivo polemiko, da si moremo po vsej priliki predstavljati hudo jezo, ki »grasira« med klerikalci zaradi tega, ker je učiteljstvo primerno ocenilo in zavrnilo njihove predloge glede delitve dež. šol. sveta oziroma preustrojitve dež. šol. nadzorstva. Najbolj pa boli očividno klerikalce to, da učiteljstvo svesto si svoje moči in svete naloge ni ostalo samo na negativnem, odklonljivem stališču glede nameravanih sprememb v našem šolskem nadzorstvu, temveč je nastopilo pozitivno pot predlogov za rešitev nujnega vprašanja o šolskem nadzorstvu. In če bi klerikalcem res kaj bilo na strokovnem napredku našega šolstva in na neodvisnosti učiteljstva, bi se tega predloga oklenili. (…)
»Str.« pravi na koncu svoje polemike: Nepoštenosti ne bomo nikdar trpeli v naši politiki in jo bomo vedno dosledno razkrinkavali.« Eto – začnite pri sebi! (…)
Narodni Dnevnik, 20. oktobra 1910
Moderna šola – svobodna šola.
V obrambo svojih ničvrednih napadov na naše poslance so liberalci iztuhtali nov izgovor. Pravijo, da branijo proti nam moderno šolo. Taka kaučukasta fraza je zelo poceni in more vplivati samo na take, ki so revni na duhu. Vsak trezno misleč človek se mora takoj vprašati: Kaj pravzaprav vsebuje ta, za nešteto pojmov porabna fraza? Liberalci so se iz prozornih razlogov izognili vsaki natančnejši definiciji, ker oni sploh radi hantirajo z meglenimi pojmi, da potem lahko ribarijo v kalnem. Ker pa liberalci trde, da bi »klerikalna nadvlada,« nad to moderno šolo pomenila za slovensko šolstvo na Spodnjem Štajerskem iz dežja pod kap, mora biti moderna šola brezdvomno nekaj važnega. (…)
Svetujemo jim: Le odkrito povejte, kaj bi radi. Saj vas dobro poznamo in itak vemo, da se bojite, da bi svojega končnega cilja ne mogli doseči, in zato manevrirate z meglenimi pretvezami. Z besedo na dan, bo boj bolj živahen in odločen! Le na plan, saj smo možje in ne mevže!
Straža, 21. oktobra 1910
Boj za štajerski deželni šolski svet.
Na Štajerskem se bije važen boj za razdelitev deželnega šolskega sveta. Celjski »Narodni Dnevnik« je prinesel že več različnih mnenj od raznih oseb, ki globoko poznajo to vprašanje in vidijo velikanski pomen izpremembe v dež. šol. svetu za šolo in učiteljstvo. (…)
Da deželni klerikalni šolski svet kranjski postopa z učitelji kakor s hlapci, zato je razumljivo, da je zavedno štajersko učiteljstvo proti delitvi dež. šolskega sveta, kjer hočejo zavladati klerikalci, da bi vzeli učiteljstvu svobodo, ki jo ima pod sedanjim dež. šolskim svetom, ki je sicer v nemških rokah, pa je pravičnejši, nego »narodni«, klerikalni šolski svet, ker zna primerno ceniti učiteljski stan in mu pusti primerno svobodo. S klerikalnim narodnim šolskim svetom bo oškodovana naša štajerska stran narodno in kulturno, ker bodo klerikalci zagospodovali nad šolo in učiteljstvom. Poznamo njih namene.
Jutro, 22. oktobra 1910
