Res je. Po predlogu zakona o vajeništvu bodo lahko poleg domačih podjetij vajence s praktičnim delom usposabljale tudi tuje podružnice v Sloveniji. Praktično usposabljanje se bo lahko izvajalo v tujini, v okviru mednarodnih programov mobilnosti, izjemoma pa tudi po napotitvi delodajalca ob soglasju pristojne zbornice, če v Sloveniji praktičnega usposabljanja ne bi bilo mogoče zagotoviti oziroma bi to pomenilo kakovostnejše praktično usposabljanje za vajenca, so včeraj naše informacije potrdili na ministrstvu za izobraževanje.
Čeprav so v Zvezi svobodnih sindikatov izsilili kompromis, da bi bila usposabljanja v tujini mogoča le izjemoma, pa to očitno ni povsem potlačilo njihovega strahu. »Slovenski delodajalci so načeloma sicer za uvedbo sistema vajeništva, nikakor pa niso navdušeni nad tem, da bi vajence usposabljali na svoje stroške. Bi jih pa z veseljem na praktični del usposabljanja vzela podjetja iz Avstrije, Nemčije in Švice, ki so prek svojih veleposlaništev pritisnila z zelo konkretnimi ponudbami. Ker je cilj vajeništva zaposlitev pri tistem, ki usposablja, se prav lahko zgodi, da bi stroške splošnega izobraževanja nosili mi, otroke pa bi v tujini zadržala tuja podjetja,« svari Jože Brezavšček, predsednik sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Da je v tujini veliko zanimanje za uvedbo vajeniškega sistema v Sloveniji, so nam potrdili tudi na veleposlaništvih Nemčije, Avstrije in Švice, ki so skupaj z uradnim portalom avstrijskega gospodarstva v tujini Advantage Austria in Slovensko-nemško gospodarsko zbornico ustanovili nekakšno interno delovno skupino. »Sloveniji smo ponudili pomoč pri ponovni vzpostavitvi dualnega poklicnega izobraževanja. Vse tri države imajo namreč na tem področju dolgo tradicijo in bogate izkušnje, ki bi lahko koristile tudi Sloveniji,« je povedala Milena Lebar s švicarskega veleposlaništva. Nekatera podjetja s tujim kapitalom pa si, kot smo izvedeli, že zdaj prizadevajo, da bi se približala bodočim sodelavcem z individualnimi učnimi pogodbami, motivacijskimi štipendijami ter s sporazumi o sodelovanju s poklicnimi šolami.
Paul Olynec, projektni menedžer portala Advantage Austria, ki je del avstrijske gospodarske zbornice (WKO), pravi, da ni razloga za preplah in da je usposabljanje vajencev v tujini zaradi pridobitev dodatnih izkušenj že ustaljena praksa v EU. Kar pa ne pomeni, dodaja, da želijo vajence pridobivati za avstrijski trg. Da si želijo podružnice tujih podjetij vajence usposabljati predvsem v Sloveniji, zagotavlja tudi Žiga Fišer s Slovensko-nemške gospodarske zbornice. »Vajence potrebujejo v Sloveniji, saj prav tu najbolj primanjkuje ustreznih kadrov, potrebe po njih pa bodo zaradi rasti proizvodnje in povečevanja izvoza čedalje večje,« je povedal Fišer.
Delodajalci priznavajo tveganja
Ne sindikatov ne delodajalskih združenj pa ta zagotovila niso povsem prepričala. »Tveganja obstajajo, vendar pa smo predlog zakona podprli, ker v nekaterih poklicih preprosto ni dovolj kadrovskih virov – na primer za vzdrževalce smučišč,« pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Po njegovih besedah se kljub morebitni »kraji kadrov« zaradi drugih koristi splača biti prožen in praktičen.
Drugače meni Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki je prepričan, da se morajo slovenski vajenci izobraževati in zaposliti v slovenskih podjetjih. »Možnost usposabljanja v tujini je v nasprotju z našimi željami in se z njo ne strinjamo,« pravi Meh. Še bolj kritičen je Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS). »Tako, kot so se lotili tega zakona, odhodov mladih v tujino ne bomo mogli preprečiti,« opozarja Smole.
Glavna spodbuda za odhod v tujino so seveda plače in nagrade. Avstrija, Nemčija in Švica so pripravljene vajencem za praktično delo plačati precej več, kot predlaga slovenski zakon, v katerem se je že tako skromna »vajeniška nagrada« po posredovanju delodajalcev še znižala. Namesto od 280 do 505 evrov neto naj bi po novem v prvem letniku znašala 250 evrov, v drugem 300 in v tretjem 400 evrov, pri tem pa bi, tako kot je bilo predvideno že doslej, socialne prispevke namesto delodajalcev plačevala država. »Tako skrajno nizke nagrade dajejo bodočim vajencem in njihovim staršem jasen znak, da bo mlade tudi po zaposlitvi čakala samo minimalna plača,« opozarja glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Predlog zakona o vajeništvu je bil do sredine avgusta v javni razpravi, zdaj pa na ministrstvu za izobraževanje obravnavajo prejete pripombe. Kot napovedujejo, bodo zakon poslali v medresorsko usklajevanje že do konca oktobra, potem pa ga čaka sprejem v vladi in državnem zboru. Vajeništvo bi začeli poskusno izvajati v šolskem letu 2017/18.
