Izjemnega. Če bi ga ukinili, bi bile posledice grozljive za izobraževalni sistem, kakovost dela in vse gospodarstvo. V Avstriji poznamo vajeništvo v vseh poklicih, na tak način se izobražuje kar četrtina vseh dijakov. Fantje se najpogosteje odločajo za avtomehanike in kovinarstvo, dekleta za frizerstvo, vse več jih je tudi v steklarstvu.
Mladi ljudje se za poklice ne morejo vsega naučiti v šoli, ampak potrebujejo vsakodnevne praktične izkušnje. Za steklarstvo denimo imamo odlično štiriletno srednjo šolo za steklarje, kjer pa se učijo zgolj teorijo. Nikoli ne gredo na gradbišče, ne srečajo kupcev, in ko pridejo s te šole, jih zaradi pomanjkanja izkušenj ne zaposli nobeno podjetje. Povsem drugače je z vajenci, ki se šolajo na naših štirih triletnih vajeniških steklarskih šolah.
Praktično delo je torej za vas izjemno pomembno. Naš predlog zakona predvideva, da bi imeli vajenci najmanj 50 odstotkov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov celotnega izobraževalnega programa bi se izvedlo v šoli. Kako poteka vajeništvo pri vas?Vajeniški načrt je skupen projekt šole, predstavnikov podjetij in sindikatov, na njegovi podlagi pa vajenci delajo v podjetju vse leto, le deset zaporednih tednov hodijo v šolo, kjer se učijo teorijo in splošne predmete. Po dveh letih šolanja, ki je za vse enako, gredo lahko najboljši vajenci v poseben oddelek in naredijo še četrti razred.
Kakšen status ima pri vas vajenec? Medtem ko se naši sindikati zavzemajo, da bi zanj veljala določila zakona o delovnih razmerjih, delodajalci na to nočejo niti pomisliti.Vajenec ima v Avstriji zelo zaščiten status, celo bolj, kot velja za delavce v rednem delovnem razmerju. Vajenec med drugim ne sme opravljati nadur do 18. leta, ima pet tednov dopusta, če ga želi delodajalec odpustiti, mora razloge za to pojasniti posebni organizaciji, ki skrbi za nadzor nad vajeništvom, in staršem. Pred nekaj leti je bil vajenec še bolj zaščiten, saj ga delodajalec ni smel odpustiti v roku treh let, a zdaj so to zaradi krize nekoliko sprostili.
Naši delodajalci zahtevajo, da bi bilo vajeništvo namenjeno samo dijakom v rednem izobraževanju. Kdo lahko opravlja vajeništvo v Avstriji?Kdor koli. Lahko ga opravljajo tudi 40- ali 50-letniki, prav tako tisti, ki so brezposelni. Je pa seveda res, da večina podjetij starejših vajencev ne bo zaposlila.
Kako pa je s plačilom vajenca? Naš predlog predvideva »vajeniško nagrado«, ki v prvem letniku ne bo smela biti nižja od 50 odstotkov, v drugem 70 in v tretjem letniku 90 odstotkov minimalne plače, ki znaša okoli 560 evrov. Te nagrade bi veljale le za čas praktičnega usposabljanja, kar pomeni, da bi bile torej za polovico nižje. A tudi takšna mizerna plačila so za naše delodajalce pretirana.Vajeniški prejemki so v Avstriji določeni v kolektivnih pogodbah poklicev in dejavnosti. V steklarstvu na primer mora delodajalec prvo leto vajencu plačati 450 evrov, drugo leto med 600 in 700, tretje 900 do 1000 evrov. Ko naredi vajeniški izpit in je torej izučen delavec, se njegova plača začne nekje pri 1200, 1300 evrih.
Koliko pa znašajo plače v drugih obrtniških poklicih v Avstriji?Odvisno od kolektivnih pogodb. Najnižje plače imajo frizerji, v povprečju med 800 in 900 evri, v drugih obrtniških poklicih pa znašajo v povprečju med 1200 in 1500 evri. To je nekoliko več, kot znaša povprečna plača proizvodnega delavca, ki se vrti med 1100 in 1200 evri.
Slovenski delodajalci menijo, da bi morala država plačati socialne prispevke, povračila stroškov hrane in prevoza pa tudi plačila mentorjem. Kako je to urejeno pri vas?Enako kot za vse redno zaposlene. Prispevki se delno trgajo delodajalcu, delno vajencu. Podjetje plača delavcem oziroma vajencem tudi večino stroškov javnega prevoza, malico pa si mora vsak plačevati sam. Mentor je praviloma kakšen izkušen starejši delavec v podjetju, ki zna delati z mladimi. Plačuje ga podjetje, njegova plača pa je enaka kot sicer.
Kaj pa potem sploh prispeva za vajeništvo država? Verjetno obstajajo kakšne subvencije.Država je v preteklosti precej podpirala podjetja pri vajeništvu, prispevala je denimo kar 40 odstotkov njihove plače, a zdaj tega ni več. Pri običajnem vajeništvu država ne namenja nobenih subvencij, dobi pa delodajalec precejšnjo podporo, če zaposli vajenca prek zavoda za zaposlovanje. Podjetje lahko v določenih primerih prejme pomoč tudi od gospodarske zbornice.
Pa se podjetja zaradi tega nič ne pritožujejo?Seveda se nenehno pritožujejo tudi pri nas, a kako naj bi drugače dobili dobre delavce? V delavce je treba vlagati. Je pa res, da je zaradi skromnih spodbud veliko podjetij nehalo sprejemati vajence.
Nad predlogom so razočarani tudi naši sindikati, ki jih skrbi, da bi vajeništvo postalo nova oblika prekarnega dela. Je njihov strah upravičen?Nekoč se je vajeništvo tudi v Avstriji zlorabljalo, zlasti v 90. letih, ko je zaradi vojne k nam pribežalo veliko ljudi iz nekdanje Jugoslavije. Kršitve se sicer še vedno dogajajo, vendar jih ni veliko, tudi zato, ker zakon v takšnih primerih predvideva odvzem licence za vajeništvo.
Sindikate moti tudi to, da bi po predlogu zakona delodajalske organizacije prevzele cel sistem, od organizacije vajeništva prek izvedbe do nadzora.To ne bi bilo dobro. Vedno mora biti navzoč tudi nasprotni partner. V Avstriji imamo v ta namen posebno institucijo, ki je odgovorna za pravice vajencev in je obenem vključena v ves proces, ki zadeva vajeništvo. V to institucijo so vključeni predstavniki delodajalcev, delavcev in šole, tudi predstavniki vajencev.
Kaj bi priporočili Sloveniji pri pripravi zakona o vajeništvu? Na kaj naj bomo še posebno pozorni?Zelo pomembno je, da ima vajenec visok status, da je zaščiten tako kot redni delavci, če ne celo bolj. Enako pomembno je, da ne zlorabite vajeništva kot ceneno obliko dela. Vse zapišite v pogodbah, saj je razumljivo, da bodo podjetja vselej iskala luknje. Zelo pomembno je tudi dobro sodelovanje med šolami in podjetji.
Eden od razlogov, da je vajeništvo pri nas zamrlo, je pomanjkanje zanimanja za obrtniške poklice med mladimi. Kako je s tem pri vas?Tudi pri nas imamo podobne težave. Starši želijo, da njihovi otroci študirajo, učitelji jih spodbujajo, da se šolajo naprej, poleg tega pa je za mlade pri teh letih pomembno tudi mnenje prijateljev. S tem izgubljamo veliko mladih, ki imajo potencial za obrtniška dela.
Na kakšen način pa spodbujate mlade za poklicne šole?Z dobro promocijo. Za učence 9. razredov pogosto organiziramo predstavitve poklicev, na katerih se lahko tudi praktično preizkusijo, na njih pa so prisotni tudi številni predstavniki podjetij, ki lahko z mladimi navežejo stik. Takšne predstavitve izvedemo tedaj, ko imajo učenci prosti čas, zato pridejo le tisti, ki so zares zainteresirani. Na zadnji takšni promociji, na kateri smo skupaj predstavljali steklarstvo, krovstvo in kleparstvo, se je za vajeništvo odločilo kar 70 odstotkov navzočih učencev.
Vajeništvo skušamo predstaviti mladim tudi prek družbenih omrežij in na tak način, da ga bodo razumeli. Prepričati jih je treba, da je poklic, pridobljen z vajeništvom, stabilna osnova za zaposlitev in da se na pridobljeno znanje lahko vselej zanesejo.
Kakor nakazuje vaša rdeča irokeza, ste punker. Kako se to sklada z vašo funkcijo v gospodarski zbornici?V bistvu gre za dva svetova, ki pa sta združljiva. V zbornici sem res edini s takšnim videzom, vendar nisem imel zaradi tega nobenih težav. Ravno narobe, za ta položaj so me verjetno predlagali tudi zato, ker se mladi veliko bolje razumejo z mano, kot pa bi se s kakšnim gospodom v obleki.
