Čeprav pravni strokovnjaki opozarjajo, da je predlog zakona o tujcih ustavno sporen in v nasprotju z mednarodnimi pravnimi akti, in čeprav humanitarne organizacije pozivajo, naj državni zbor nikar ne sprejme za begunce še ostrejše ureditve, kot je madžarska, se poslanci vladnih strank zaradi tega veliko ne vznemirjajo.
Na včerajšnjem koalicijskem usklajevanju so namreč sklenili, da se postopek sprejemanja zakona o tujcih nadaljuje, da pa bodo besedilo v poslanskih skupinah še nekoliko usklajevali. Navedba o nadaljnjem usklajevanju je bila po naših informacijah dodana zaradi pomislekov nekaterih poslancev SD in DeSUS, češ da morajo o predlogu še razmisliti oziroma da poteka zadeva nekoliko prehitro; kakšnih večjih vsebinskih pripomb in očitkov pa naj ne bi bilo slišati.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je menda razmišljal, da bi spremembe zakona o tujcih sicer uskladili, sprejeli pa v primeru, če bo to potrebno. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar vprašal, kdo bo ocenjeval zdravstveno stanje migrantov in starost mladoletnikov, a ostal brez odgovorov. Predlog zakona o tujcih namreč določa, da lahko slovenska policija, če bi bila ogrožena javni red ali notranja varnost Republike Slovenije, zapre mejo in vsakega tujca, ki je vstopil brez dovoljenja, napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. To lahko stori tudi v primeru, če tujci prosijo za azil. Izjema bi bili le tisti, katerih življenje bi bilo neposredno ogroženo, ki bi jim vrnitev v predhodno državo onemogočilo zdravstveno stanje in mladoletne osebe brez spremstva, za katere se domneva, da so stare največ 14 let.
Čeprav tudi v SD in DeSUS kakšnih večjih zadržkov glede predloga zakona o tujcih nimajo, pa razen predsednika državnega zbora Milana Brgleza poslanci SMC na včerajšnjem koalicijskem usklajevanju po naših informacijah sploh niso izrekli nobenih pomislekov. »Oglasila sta se dva ali trije poslanci največje vladne stranke, ki jim je bilo naročeno, da morajo zakon podpreti,« nam je dejal eden od navzočih.
Oči uprte v ministra Klemenčiča
Vse oči pa so bile uprte v ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Pravosodno ministrstvo je namreč tudi tokrat skušalo omiliti radikalne predloge notranje ministrice, konec prejšnjega tedna pa je v javnost pricurljala informacija, da naj bi se s sedanjim besedilom zakona o tujcih strinjalo. A to ne drži. Na vprašanje, ali je zakon o tujcih medresorsko usklajen, naj bi namreč Klemenčič na včerajšnjem sestanku koalicije odkimal. Kot pravijo naši viri, je povedal, da ministrstvo za pravosodje sicer zakonu aktivno ne nasprotuje, ne more pa pritrditi, da je sedanji predlog skladen z ustavo in z mednarodnim pravom.
Nekateri naši sogovorniki iz koalicijskih vrst sicer poudarjajo, da je besedilo danes bolj sprejemljivo, kot je bil prvotni predlog ministrstva za notranje zadeve. Ta naj bi namreč določal, da lahko odločitev o zaprtju meje sprejme kar vlada, v sedanjem besedilu pa je za to potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev. Prav tako naj v prvotnem predlogu MNZ ne bi bilo določeno, da lahko ukinitev zaprtja meje predlaga tudi najmanj deset poslancev državnega zbora. Naknadno naj bi bile vnesene tudi vse izjeme, kot je možnost, da za azil zaprosi tujec, katerega življenje je neposredno ogroženo, pa mladoletnik do 14. leta starosti. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pa je prepričan, da kozmetični popravki, ki bodo prikrivali bistvo zakona, niso smiselni. »Čim slabši bo ta zakon, tem lažje ga bomo zrušili na ustavnem sodišču. Ne pomagajte politikom prikrivati njihove prave namere!«
Evropska unija je storila napako
Sicer pa je ministrica Györkös-Žnidarjeva na včerajšnji seji državnega zbora dobila tudi dve vprašanji na temo beguncev, ki sta ju postavila poslanca SDS. Na opombo, da je bil lanskoletni prehod množice beguncev skozi Slovenijo nezakonit, je povedala, da je po njenem mnenju Evropska unija lani storila napako, ker ni aktivirala evropske direktive o začasni zaščiti. Ta doslej v EU še nikoli ni bila aktivirana, obstaja pa prav za takšen namen: kadar se na mejah EU znajdejo velike množice ljudi (ob »množičnem prihodu ali neizbežnem množičnem prihodu razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo«), ki potrebujejo zaščito, pa jih ni mogoče procesirati zgolj v okviru »običajnih« postopkov, kot jih narekujeta schengenski zakonik in dublinska ureditev prevzemanja primarne odgovornosti za prošnje za azil.
Györkös-Žnidarjeva je še dejala, da je zakon o tujcih, ki ga pripravlja Slovenija, restriktiven ukrep, ki prinaša tudi določena tveganja. Med drugim je omenila, da MNZ pričakuje povečano število prošenj za azil.
