Vlada naj bi na jutrišnji seji obravnavala spremembe zakona o tujcih, je včeraj napovedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. S to napovedjo pa je del koalicije presenetila: vladne stranke se namreč o tem zakonu niso usklajevale. Želi torej ministrica zakon, ki bi vladi v primeru prihoda novih beguncev – tudi bistveno manjšega števila, kot je bilo lansko – omogočil zaprtje meje, spraviti skozi stranska vrata? Ali pa ga morda, če bi zmanjkalo koalicijskih glasov, sprejeti s pomočjo poslancev protibegunsko razpoložene Janševe SDS?
Težave že s 1500 prosilci
Kot smo razkrili, želi Slovenija po zgledu najbolj restriktivnih ureditev v nekaterih evropskih državah prepovedati vstop beguncem in torej onemogočiti prošnje za azil. Takšno odločitev bi lahko državni zbor ali vlada sprejela, če bi mejo zaprla tudi Avstrija oziroma če bi bile nastanitvene zmogljivosti pri nas zapolnjene. Po neuradnih podatkih MNZ bi imela Slovenija težave že z nastanitvijo okoli 1500 prosilcev za azil, kar torej pomeni, da bi utegnila že pri tej številki sprejeti odločitev o zaprtju meje. Tovrstnemu poskusu suspendiranja pravic prosilcev za azil smo bili priče že marca, ko je MNZ želelo v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in slovensko ustavo spremeniti zakon o mednarodni zaščiti.
Sporni predlog sprememb zakona o tujcih, ki naj bi ga sprejemali kar po nujnem postopku, so doslej sicer videli le redki koalicijski izbranci. Na podlagi informacij, ki so vendarle pricurljale v javnost, pa poznavalci ugotavljajo, da bi bila Slovenija do prosilcev za azil še ostrejša od Avstrije ali Madžarske. Avstrija je uvedla kvoto 37.500 prosilcev v enem letu. Ko bo ta dosežena, prošenj za azil ne bodo več sprejemali. Ta kvota še ni dosežena, zato severna soseda še ni kršila mednarodnih konvencij. Njena napoved pa je bila že deležna kritik predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Madžarska pa begunce že vrača – ob meji je določila večkilometrski pas, s katerega vse prišleke brez izjeme in brez vprašanj vrača v Srbijo. Čeprav so v primeru kršenja mednarodnega prava zagrožene sankcije, recimo tožba evropske komisije proti državi ali postopek v OZN, pa se očitno kršiteljice v okolju, ki varovanju človekovih pravic ni več naklonjeno, zaradi morebitnih sankcij ne vznemirjajo.
Ministrica Györkös-Žnidarjeva je na naše vprašanje o načrtovanem zapiranju meje včeraj odgovorila, da »meja s Hrvaško tudi v tem trenutku ni odprta«. »Izvaja se poostrena mejna kontrola. Gre za zunanjo schengensko mejo. Vsekakor pa gredo naši predlogi v smeri učinkovitega obvladovanja migracijskega toka in preprečevanja zloma azilnega sistema v okoliščinah morebitnega ponovljenega scenarija masovnih migracijskih tokov,« je dejala. Vendar pa nevladne organizacije poudarjajo, da bi bile težave z nastanitvijo prosilcev za azil bistveno manjše, če bi azilni postopki, ki jih vodi MNZ, potekale hitreje. Tako že več kot tretjina od skupno okoli 300 prosilcev za mednarodno zaščito na prvo vsebinsko odločitev čaka več kot šest mesecev.
Uvedba paralizatorja
Predvidene spremembe zakona o tujcih skupaj s spremembami zakona o nadzoru državne meje in zakona o nalogah in pooblastilih policije sestavljajo paket restriktivnih ukrepov, s katerimi se Slovenija odziva na migracije. Zadnja dva sta se včeraj znašla v koalicijskem usklajevanju. Zakon o policijskih pooblastilih ga za zdaj ni prestal in se bo usklajevanje nadaljevalo. Uprli so se Socialni demokrati, saj naj bi sedanji predlog po njihovi oceni pomenil prevelik poseg v človekove pravice, kot sporna so izpostavili predvideni nadzor na letališčih in uvedbo paralizatorja. Ministrica Györkös-Žnidarjeva je še pred včerajšnjim koalicijskim usklajevanjem poudarila, da pri tistih predlogih, ki gredo v smeri večje učinkovitosti policijskega dela, na MNZ niso pripravljeni popuščati. Prav tako po njenem prepričanju niso na mestu »načelna nasprotovanja, ki temeljijo na nerazumevanju potreb varnostne politike, vsebine in pomena policijskega dela, ali pa morda na ideoloških nasprotovanjih, ki temeljijo na nezaupanju v delo policije«. Pri paralizatorju gre po njenem prepričanju za zmanjševanje represije, saj gre za odmik od strelnega orožja.
Predstavniki vseh treh koalicijskih strank so včeraj izpostavili tudi pomisleke, ki so jih glede zakona o nadzoru državne meje navedli predstavniki Amnesty International Slovenije (AIS). Ti so v pravnem mnenju opozorili, da zakonsko uvajanje tehničnih sredstev za nadzor meje, kot so »sredstva za fotografiranje, video- in avdiosnemanje, tehnična sredstva za prepoznavo oseb in predmetov ter tehnična sredstva za ugotovitev ali preverjanje identifikacije oseb (…) in identifikacijo vozil« (kot navaja predlog zakona, op. p.), v resnici pomeni uvajanje nadzora nad vsemi osebami, državljani in tujci, na celotnem ozemlju Slovenije. Policija namreč v skladu s schengensko ureditvijo »izravnalne ukrepe« za nadzor meje izvaja povsod, in ne le na meji.
Notranja ministrica se s kritiko ne strinja. Zatrdila je prav nasprotno – da je »policija najbolj nadzorovana inštitucija v državi« in da »množični nadzor nikakor ni v njenem interesu«. Györkös-Žnidarjeva pričakuje, da bo spremembe obeh zakonov vlada obravnavala že prihodnji teden oziroma »v najkrajšem možnem času«.
