Beloruski in slovenski prvak sta včeraj odigrala prvo medsebojno tekmo, do konca sezone pa se bosta pomerila še trikrat: na povratni v Sehi v Zlatorogu februarja 2017 in dvakrat v ligi prvakov (19. novembra v Brestu, osem dni kasneje v Celju). V čudoviti športni palači Victoria z zmogljivostjo 3500 gledalcev, ki je kljub mrazu še ne ogrevajo (prav tako tudi ne hotela, v katerem bivajo Celjani), je spektakularno predstavitev ekip pred tekmo zaradi slab(š)ega obiska videlo malo ljudi, ki pa so vseeno prisostvovali potopu pivovarjev. Gostje v 60 minutah niso niti enkrat vodili ali vsaj držali remi, že v prvem polčasu pa je Meškov po dveh zaporednih golih črnogorskega vratarja Radeta Mijatovića, ki je dvakrat zadel prazen gol Celjanov z metom prek celega igrišča, v 28. minuti vodili že z 18:10.
Začetek drugega polčasa je obetal boljše čase Celjanov, ki so za polovico zmanjšali zaostanek in ga držali do 18:22, nato pa so domači spet zagospodarili. Čeprav je latvijski orjak Dainis Kristopans, z 213 centimetri najvišji in s 135 kilogrami najtežji igralec tako v Sehi kot ligi prvakov, drugi polčas presedel na klopi, prav tako še nekateri nosilci igre, je Meškov upravičil oznako, ki so mu jo nadeli v uradnem biltenu Sehe: »Ekipa, pripravljena na velike dosežke«. Tujska legija 11 igralcev iz devetih držav (Rusija, Madžarska, Latvija, Črna gora, Ukrajina, Hrvaška, Srbija, Španija, Slovenija), okrepljena s številnimi reprezentanti Belorusije, je spet dala v višjo prestavo in v končnici trikrat povedla z rekordno prednostjo devetih zadetkov: 31:22, 32:23, 33:24).
»Nismo bili pravi, nič ni šlo po naših željah in načrtih. Predvsem je šepala obramba, storili smo tudi preveč napak v napadu in domači so zato dosegali lahke gole iz (pol)protinapadov. Na začetku drugega polčasa smo se sicer približali, toda potem spet padli v serijo napak,« je dejal David Razgor, ki ni dočakal bratskega dvoboja na igrišču, kajti domači trener Sergej Bebeško je od enajstih tujcev pustil na tribuni le njegovega brata Simona.
