Po slabem tednu dni je premirje v Siriji spodletelo in ni pričakovati, da bo begunski tok v Turčijo pojenjal. Ob tem razmere na zahodnobalkanski migracijski poti za zdaj niso alarmantne, so pa napete. Vse države opazujejo, ali bo dogovor o zajezitvi migracij med EU in Turčijo zdržal.
V Grčiji sicer v minulih dneh ponovno beležijo povečan prihod migrantov na Egejske otoke. Po podatkih turške policije naj bi do večjega prehajanja prihajalo zato, ker tihotapci domnevno uporabljajo novo taktiko. Beguncem naj bi pripovedovali, da prečkanje v kratkem ne bi bilo več mogoče, hkrati pa so občutno znižali ceno prehodov – z več kot tisoč dolarjev na osebo na okoli 300 dolarjev.
V Grčiji je zdaj obtičalo že okoli 60.000 beguncev, ki se pritožujejo nad počasnimi postopki preverjanja njihovih prošenj za azil ter slabimi življenjskimi razmerami v centrih. V nastanitvenem centru Moria na otoku Lezbos je v ponedeljek zvečer izbruhnil požar, ki naj bi ga zaradi govoric o skorajšnji množični deportaciji nazaj v Turčijo zanetili kar migranti sami.
Zrasle bodo nove ograje
Ko so se ognjeni zublji razširili na celoten center, je skozi luknje v ograji pobegnilo okoli 4000 migrantov. Zatočišče so hoteli poiskati v bližnji vasi, kjer pa jih domačini niso hoteli sprejeti. Mnogi so se skrivali po poljih, spet drugi so se podali v Mitilene, glavno mesto na otoku, od koder pa so zaradi nočnega dogajanja ustavili trajektni promet na celino. Medtem se vrsta držav severneje od Grčije pripravlja na okrepitev poskusov nezakonitega prehajanja meja, če bo spodletel dogovor med EU in Turčijo ali če bo ta držal le še delno.
Zaradi zaprtja grško-makedonske meje se utegne pot migrantov še občutneje preusmeriti na Bolgarijo. Uradna Sofija bo predvidoma v začetku oktobra prejela pomoč 200 evropskih mejnih stražarjev iz novoustanovljenih sil evropske obmejne in obalne straže, ki ji bodo pomagali zavarovati mejo s Turčijo in Grčijo. Bolgarske meje zdaj opisujejo kot »nove glavne evropske obrambne linije«, kjer je treba okrepiti nadzor nad prehajanjem migrantov.
Evropska unija je zato Bolgariji namenila 108 milijonov evrov, ob čemer v Bruslju poudarjajo, da denar ni namenjen za gradnjo nove ograje. Bolgarija je sicer doslej z žično ograjo zagradila že 146 kilometrov meje s Turčijo in okoli 30 kilometrov meje z Grčijo. Srbski premier Aleksander Vučić je medtem dejal, da Srbija na meji z Bolgarijo ne bo gradila ograje. V Srbiji je trenutno 7000 migrantov, ki po zahodnobalkanski poti ne morejo ne naprej ne nazaj.
Na gradnjo ograje se pripravlja tudi Avstrija. Pri kraju Nickelsdorf ob madžarski meji so temelji za 1,8 kilometra dolgo ograjo že narejeni. Paneli žične ograje so pripravljeni za hitro namestitev.
Avstrija namerava uvesti poostren nadzor na svojih mejah in zavračanje prosilcev za azil, ko bo dosežena letošnja »zgornja meja« prosilcev za azil (37.500). Letos je za azil v Avstriji zaprosilo 26.000 oseb. Zapiranje meja ob povečanih migracijah načrtuje tudi Slovenija.
Po neuradnih informacijah naj bi takšen ukrep sprejeli v okviru sprememb zakona o tujcih, ki so že v pripravi. Zaprtje meja naj bi razglasil parlament ali vlada, ko bodo nastanitvene zmogljivosti v Sloveniji zapolnjene. Po dostopnih informacijah pa je možnosti za namestitev malo – sprejeli naj bi zgolj nekaj tisoč oseb – saj beguncem in migrantom nasprotujejo v večini lokalnih skupnosti, kjer bi bili lahko nastanjeni.
