Nizozemskemu predsedstvu Evropske unije je tik pred iztekom predsedovanja uspelo doseči enega izmed večjih ciljev polletnega vodenja integracije. Z evropskim parlamentom in državami članicami (na veleposlaniški ravni) so dosegli kompromis o vzpostavitvi evropske mejne in obalne straže, katere temeljna naloga bo zavarovati evropske zunanje meje. Delovati bi lahko začela še to poletje, ko se utegnejo ponovno okrepiti prihodi migrantov v Evropsko unijo. »Odslej razume Evropa zaščito svojih meja kot skupno solidarno misijo,« je sprejetje dogovora zadovoljno pospremil Jean-Claude Juncker, predsednik evropske komisije. Za države članice, ki že vse od lanske jeseni ne zmorejo solidarnosti pri preseljevanju beguncev iz Italije in Grčije, predstavlja ta dogovor enega izmed redkih oprijemljivih dosežkov skupne migracijske politike.
Na pomoč v največ sedmih dneh
Skupno 1500 policistov, ki jih bodo v te nove varnostne sile EU morale prispevati države članice, bodo lahko v primeru nenadnih pritiskov na zunanje evropske meje v največ sedmih dneh po prejetem zaprosilu poslali na pomoč. Nove večnacionalne enote ne bodo imele oporišča. Države članice bodo morale določiti le število svojih enot, ki jih bodo ob ukazu za posredovanje poslale na zunanje evropske meje.
O napotitvi enot bo odločal svet EU
Evropska komisija je že decembra lani državam članicam predlagala vzpostavitev mejne in obalne straže, ki bi zaživela v okviru preoblikovane evropske agencije za nadzor zunanjih meja Frontex. Toda države članice predloga niso potrdile zaradi številnih pomislekov. Glavno oviro je predstavljal strah držav, da bi lahko izgubile suverenost pri nadzoru svojih meja. Evropska komisija bi namreč po prvotnem predlogu kot zaščitnica evropskih pogodb (torej tudi schengenskega zakonika) sama lahko zaukazala napotitev evropskih policijskih okrepitev v posamezno državo članico. Zagato, ki je segala v same temelje poglabljanja sodelovanja v EU, so rešili tako, da o napotitvi enot ne bo odločala komisija, temveč bo misijo s kvalificirano večino odobril svet EU (torej države članice).
»To ni čarobna paličica, s katero je mogoče rešiti migrantsko krizo ali popolnoma povrniti zaupanje v schengensko območje. Je pa nujen prvi korak v tej smeri,« je ocenil Artis Pabriks, glavni pogajalec evropskega parlamenta v iskanju kompromisnega dogovora s komisijo in državami članicami. Dogovor morajo zdaj formalno potrditi še evropski voditelji in evropski parlament.
