Študenti, ki si že med študijem ne nabirajo delovnih izkušenj, si ne krepijo družbene mreže, ne gradijo družbenih in tehnično-generičnih kompetenc ter ne iščejo dodatnih znanj poleg osnovnih strokovnih, si za prihodnost delajo medvedjo uslugo.
Glede na to, da diplomanti v Sloveniji na prvo zaposlitev v povprečju čakajo skoraj leto dni, lahko preveč pasivni študenti po diplomi ali magisteriju, ko bodo iskali službo, pričakujejo zelo trd pristanek v realnosti. »Prehod na trg dela je lažji, če ima diplomant že kontakte z delodajalci, saj podjetja, ki vedo, kam želijo usmerjati svoj razvoj, tudi zelo natančno vedo, kakšne ljudi hočejo imeti za svoje sodelavce. Številna podjetja so spoznala, da je najboljši, najvarnejši in najbolj ekonomičen način vključevanje potencialnih sodelavcev že v času študija. Skozi manj formalno in obvezujoče sodelovanje med študijem se študent in zaposlovalec spoznata, ob zaključku izobraževanja je za oba odločitev o nadaljnjem sodelovanju tako lažja,« pravi dr. Sabina Žnidaršič Žagar, svetovalka Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.
Se pa morajo mladi potegovati tudi za dodatna znanja. »Bolj kot so 'ekskluzivna' v posameznem okolju ali stroki, toliko bolje. Vedno pomembnejše postajajo tudi družbene in tehnično-generične kompetence, to so računalniška pismenost, poznavanje posebnih računalniških orodij, širina znanja, transdisciplinarno povezovanje, torej razumevanje konceptov različnih strok, bralna pismenost in sposobnost samostojnega učenja, družbene kompetence, timsko delo, administrativno-organizacijske spretnosti in še bi lahko kaj izpostavili,« našteva Žnidaršič-Žagarjeva.
Večino teh kompetenc se razvija v socialni interakciji, kar pomeni, da je aktivno sobivanje in sodelovanje v različnih združenjih, društvih in skupinah bistvenega pomena in na dolgi rok zelo koristno. Študenti si bodo zaposlitvene možnosti razširili tudi tako, da bodo svoja znanja, spretnosti, interese, pričakovanja in ambicije razumeli kot osnovo za opravljanje raznolikih del. Naziv, ki ga pridobimo z diplomo, danes ni več naša poklicna usoda, temveč izhodišče. Svojo kariero morajo mladi torej razumeti širše in se zavedati, da jo bodo nenehno nadgrajevali.
Ključne napotke, kako iskati stike in nagovarjati delodajalce, lahko študenti dobijo v Kariernih centrih Univerze v Ljubljani, ki za zdaj zajamejo tretjino vseh študentov, študenti prvih letnikov pa zelo redko pridejo k njim. jpš
