Pakistanski fedajini so po trditvah indijskih oblasti zakrivili enega najhujših napadov na indijske vojake v spornem Kašmirju v zadnjih letih. Četverica napadalcev je se je v slogu komandosov pretihotapila prek razmejitvene črte v pokrajini, ki si jo od dekolonizacije lastita Indija in Pakistan in sta se zaradi nje zapletla že v tri vojne.
Njihov nočni vpad v vojaško postojanko obmejnega mesta Uri je indijske vojake presenetil v spanju, tako da jih je kar 13 od 17 umrlo v zažganih provizoričnih šotorih, še eden pa je opeklinam podlegel v bolnišnici. Indija je takoj za napad obtožila Mohamedovo vojsko, teroristično skupino s pakistanskim zaledjem, katere cilj je končati indijsko vladavino v Kašmirju, ustanoviti pa naj bi jo konec devetdesetih let prejšnjega stoletja pomagala prav pakistanska obveščevalna služba. Leta 2002 so jo sicer pakistanske oblasti formalno prepovedale, še vedno pa ima tam svoja zatočišča in velja za najnevarnejšo teroristično skupino v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir.
Indija je včeraj močno okrepila patrulje vzdolž dejanske meje, ki Džamu in Kašmir tretjinsko prepušča nadzoru Pakistana in sodi med najbolj zavarovane na svetu. Odkritje treh možnih prehodov za napadalce je tako premierja Narendro Modija kot notranjega ministra Rajnatha Singha prepričalo, da so se na morilski pohod podali s pakistanske strani in celo podporo Islamabada, saj so bili ne le dobro izurjeni, ampak tudi tudi dobro oboroženi in opremljeni. Singh je v prvih odzivih Pakistan razglasil za »teroristično državo«, indijski vojaški vrh pa je zatrdil, da so njihove enote »pripravljene za ustrezen odgovor«, ne da bi tega natančneje opredelil.
Ogroženo premirje
Pakistanska stran je medtem indijske obtožbe razglasila za neutemeljene in neodgovorne, tamkajšnje vojaško poveljstvo pa Indiji očitalo »razpihovanje sovraštva«. Kam dve jedrski sili vodi medsebojno širjenje napetosti, je nehvaležno napovedovati. Poznavalci navajajo, da so indijske opcije za vojaški odgovor omejene, saj bi vsaka tovrstna akcija vodila v nepredvidljivo eskalacijo konflikta. Leta 2008, ko je teroristična skupina s pakistanskim zaledjem v Mumbaju ubila 166 ljudi, se je Delhi v izognitev širjenja spora z Islamabadom odločil za mednarodno diplomatsko ofenzivo za pritisk na tamkajšnje oblasti.
Podobno je ravnal tudi januarja letos ob podobnem obmejnem napadu v začetku letošnjega januarja, ko je indijski vojski uspelo ubiti štiri napadalce na njihovo postojanko s tremi žrtvami v svojih vrstah. Od tedaj se je krhek mirovni proces med državama spet znašel v slepi ulici, Modi pa je v nasprotju s predhodniki napovedal odločnejše povračilne ukrepe za pakistanske napade. Vojaški analitiki med njimi omenjajo topniške napade na položaje pakistanske vojske v njihovem delu Kašmirja, saj jo obtožujejo, da omogoča prehod teroristov v del pod indijskim nadzorom. To pa bi pomenilo konec premirja iz leta 2003, ki sicer ni prineslo rešitve, a je držalo vojne hujskače na povodcu. de
