Vox populi: Interpelacija naj odnese zdravstveno ministrico Kolar-Celarčevo

Kot najmanj sporno vidijo šolsko ministrico

Nekoliko bolj kot ministrici za zdravje so anketiranci naklonjeni ministru za infrastrukturo: dobrih 43 odstotkov jih Gašperšičevo razrešitev podpira, slabih 41 odstotkov pa ne. Tudi on ima največ zagovornikov med volilci SMC, vendar nekoliko manj, kot jih ima Kolar-Cerarčeva. Da naj Gašperšič ostane v vladi, meni 56 odstotkov volilcev največje vladne stranke. Najmanj so mu naklonjeni privrženci NSi in DeSUS: njegovo razrešitev podpirata dve tretjini volilcev tako prve kot druge stranke. Med volilci SDS je razmerje 59 proti 41 v korist ministrove razrešitve. Eden od razlogov, da so privrženci SDS precej bolj odločno proti Kolar-Cerarčevi kot proti Gašperšiču, je najbrž tudi ta, da je interpelacijo proti ministrici za zdravje vložila prav SDS, kako bodo njihovi poslanci glasovali o interpelaciji proti infrastrukturnemu ministru, pa se v največji opozicijski stranki še niso jasno opredelili. Če križamo podatke o (ne)podpori interpelaciji in o bivališču anketirancev, pa vidimo, da Gašperšič pričakovano uživa najmanj podpore med Primorci.

Med tremi interpeliranimi ministri javnost kot najmanj sporno ocenjuje šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič. Da naj ta ostane v vladi, meni slabih 47 odstotkov vprašanih, da naj jo interpelacija odnese s položaja, pa 37 odstotkov. Njenemu nadaljnjemu vodenju ministrstva za izobraževanje so v večji meri naklonjeni bolj izobraženi anketiranci, volilci SMC (72 odstotkov) in – nekoliko presenetljivo – volilci NSi (64 odstotkov). Poslanci Nove Slovenije sicer še niso razkrili, kako bodo glasovali, je pa mogoče pričakovati, da bodo razrešitev ministrice za šolstvo podprli. Interpelacija ji namreč očita, da ni pripravljena spoštovati razsodbe ustavnega sodišča, po kateri bi morali biti javno veljavni programi v zasebnih osnovnih šolah v celoti financirani iz proračuna. Da naj poslanci interpelacije proti Makovec-Brenčičevi ne podprejo, je odgovorilo tudi 55 odstotkov volilcev DeSUS in enak odstotek volilcev SD, 40 odstotkov privržencev ZL in 34 odstotkov volilcev SDS.

SMC po desetih mesecih spet prva

Na čelu strankarske lestvice je ponovno prišlo do spremembe – po desetih mesecih se je na prvo mesto vrnila največja vladna stranka SMC. Socialni demokrati, ki bi bili zmagovalci volitev prejšnji mesec (pred tem so bili po raziskavi Vox populi zadnjič na prvem mestu aprila 2014), so tokrat pristali na tretjem mestu. Sodeč po rezultatih, je SMC nekaj volilcev pritegnila iz bazena neopredeljenih. Julija in avgusta je bilo namreč tistih, ki niso vedeli, koga bi volili, in tistih, ki ne bi šli na volitve, skupno 46 odstotkov, tokrat pa 8,5 odstotne točke manj. Delež tistih, ki ne bi volili, se je precej zmanjšal že četrti mesec zapored: maja letos se je za ta odgovor odločilo 24 odstotkov, tokrat pa le še dobrih 11 odstotkov anketirancev.

SMC je kot svojo volilno izbiro navedlo 14 odstotkov vprašanih. Če pa upoštevamo zgolj opredeljene anketirance, bi Cerarjeva stranka dobila 22,6 odstotka glasov, kar je dobrih pet odstotnih točk več kot prejšnji mesec. Tako kot avgusta je tudi tokrat na drugem mestu z 21 odstotki Janševa SDS, tretjeuvrščeno SD pa bi obkrožilo 18 odstotkov opredeljenih anketirancev (prejšnji mesec dobrih 22 odstotkov). Združena levica za Socialnimi demokrati zaostaja pet odstotnih točk. Poleg SD je največja poraženka tega meseca NSi: z avgustovskih 12,6 odstotka opredeljenih glasov je padla na 8,3 odstotka. V državni zbor bi prišla še DeSUS s sedmini odstotki, s slabimi petimi odstotki glasov pa bi se vanj vrnila SLS, ki je na volitvah pred dvema letoma pristala pod parlamentarnim pragom.

Če omenjene rezultate preračunamo v poslanske sedeže, vidimo da bi dobila SMC 21, SDS 19 in SD 17 poslanskih mest, Združeni levici bi v parlamentu pripadlo 12 sedežev, NSi štiri manj, DeSUS bi dobil sedem poslanskih mest in SLS štiri. Stranke sedanje koalicije (SMC, DeSUS in SD) bi imele torej skupaj 45 poslanskih mest, kar je sedem manj, kot jih imajo zdaj.