Vox populi: Janševa SDS se vzpenja na protibegunskem valu

SDS bi dobila kar 37 poslanskih mest, SMC le 15

Na strankarski lestvici krepko vodi SDS. Če upoštevamo zgolj opredeljene anketirance in torej ne štejemo tistih, ki ne bi šli na volitve (slabih 19 odstotkov vprašanih), in tistih, ki ne vedo, koga bi volili (25,4 odstotka), bi SDS dobila kar 38,4 odstotka glasov. Kar je 7,5 odstotne točke več kot prejšnji mesec. SMC, ki je bila še pred tremi meseci pred Janševo stranko, je tokrat za njo daleč zaostala. Obkrožilo bi jo 15,3 odstotka opredeljenih anketirancev (januarja 20 odstotkov), kar je najslabši rezultat, ki so ji ga anketarji Ninamedie izmerili po državnozborskih volitvah. S 15 odstotki opredeljenih glasov Cerarjevi stranki za ovratnik krepko dihajo Socialni demokrati. Združeni levici je podpora spet nekoliko padla: obkrožilo bi jo 9,5 odstotka opredeljenih anketirancev. Manj kot deset odstotkov je ZL nazadnje dosegla decembra 2014. Vztrajanje pri izenačitvi pravic istospolnih parov, odločno nasprotovanje ograjam na meji in podeljevanju policijskih pooblastil vojski očitno niso teme, ki bi bile v družbi, v kateri naraščata nestrpnost in ksenofobija, deležne široke podpore. Poleg omenjenih štirih strank bi v parlament prišli še DeSUS in NSi. Stranko upokojencev bi obkrožilo slabih sedem odstotkov opredeljenih anketirancev, NSi pa odstotno točko manj.

Če omenjene rezultate preračunamo v poslanske sedeže, vidimo, da bi imela SDS, če bi bile volitve včeraj, kar 37 poslancev. Torej celo enega več, kot jih je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobila dosedanja rekorderka po številu poslanskih mest – SMC, in šestnajst več, kot jih imajo Slovenski demokrati sedaj. Obe stranki na desnici, SDS in NSi, pa bi imeli skupno 43 poslancev (zdaj jih imata 26). Stranke aktualne koalicije, ki imajo sedaj skupno 52 poslanskih sedežev, pa bi jih po tokratni javnomnenjski raziskavi Vox populi dobile le 36 (SMC 15, SD 14 in DeSUS 7). Torej eno poslansko mesto manj, kot bi jih dobila SDS sama. Združena levica bi v državni zbor prišla z devetimi poslanci (sedaj jih ima 6).

Janša v napovedih previdnejši kot v preteklosti

Omenjeni javnomnenjski rezultati pritrjujejo ocenam, da SDS – po zgledu radikalne desnice v mnogih evropskih državah – uspešno izkorišča val ksenofobije in strahu pred begunci. Vendar ne gre spregledati, da so anketarji Ninamedie Slovenskim demokratom v času Pahorjeve vlade (pa tudi v času Janševega prvega vladanja) kar nekajkrat izmerili še višjo podporo, kot so jim jo tokrat. V Pahorjevem mandatu je Janša celo napovedoval, da bo SDS na naslednjih državnozborskih volitvah dosegla »50 plus«, torej absolutno zmago. A ji je doslej le enkrat uspela relativna zmaga, in sicer leta 2004, ko je Janša vodil precej bolj umirjeno politiko. Na vseh naslednjih volitvah ji je zmago odneslo predvolilno aktiviranje levice oziroma »antijanševski« refleks.

Tokrat je prvak SDS v svojih napovedih bolj previden in poziva k »ponovni vzpostavitvi demokratičnega loka po vzoru nekdanjega Demosa, ki bo segal čez večino volilnega telesa«. Ker pa ne more pričakovati, da bi se takšnemu loku pod njegovim pokroviteljstvom pridružile levosredinske stranke, stavi na nastanek »novih sil« na desnici. Predsednik Demosove vlade Lojze Peterle ocenjuje, da je reformni preboj potreben, »vendar bi moral novi Demos nastati v duhu, v kakršnem je Demos nastal takrat: z jasnim programom, s širino in s koalicijsko kulturo«. Več naših sogovornikov pa v to, da bi Janša privolil v takšno širino in koalicijsko kulturo, ne verjame. »SDS ni sposobna partnerskega odnosa, zlasti ne s strankami z desnosredinskega političnega spektra. V koaliciji pričakuje zgolj podrejanje,« je prejšnji teden za naš časnik poudaril Gregor Virant, minister v prvi Janševi vladi, v času njegove druge vlade pa predsednik koalicijske Državljanske liste.

Nekateri naši sogovorniki iz političnih vrst so prepričani, da toliko časa, kot bo na čelu SDS Janša, Slovenski demokrati ne morejo postati relativni zmagovalci volitev, desnica pa ne more dobiti večine. Levica bo namreč proti Janši vedno znova usmerila vse svoje moči. Nekdanji generalni sekretar LDS in nato Zares Bogdan Biščak pa dopušča možnost, da bi bil Janša na prihodnjih državnozborskih volitvah relativni zmagovalec, dvomi pa, da bo desnica dobila večino. To bi se po njegovi oceni lahko zgodilo zgolj v primeru velike abstinence levosredinskega volilnega telesa, torej v primeru, če bi se izgubljanje podpore SMC nadaljevalo z nezmanjšanim tempom, SD praznine ne bi uspelo zapolniti, nova stranka na levici pa tokrat ne bi nastala. Če desnica ne bo dobila večine, pa po Biščakovem prepričanju Janši vlade ne bo uspelo sestaviti.