Vox populi: Klemenčičeva komisija je delala bolje kot Štefanečeva

Neverodostojni Štefanec lahko politikom tudi ustreza

Čeprav je v političnih vrstah na račun zdajšnjega vodstva KPK slišati vrsto pripomb – med drugim izpostavljajo nenehne spore v senatu komisije, odhod najperspektivnejših sodelavcev, nezakonito pridobivanje bančnih podatkov vseh državljanov, zaskrbljenost OECD nad razmerami v KPK… –, prvi odzivi v poslanskih vrstah kažejo, da predlog za Štefanečevo razrešitev nima veliko možnosti za uspeh. Razlogov za to je več. Nekateri kot neprimerno izpostavljajo, da je nosilka projekta Štefanečevega odhoda poslanka Alenka Bratušek, ki se je zaradi samokandidature za evropsko komisarko znašla pod drobnogledom komisije. Drugi naši sogovorniki so prepričani, da je utemeljitev za razrešitev pomanjkljiva. Tretji navajajo, da gre za neodvisno komisijo, v delo katere naj strankarska politika ne bi posegala. Prav tako ni osamljeno mnenje, da bi morali oditi vsi člani senata KPK in ne le predsednik. »Kaj lahko se zgodi, da bo Štefanec ostal na čelu komisije. To, da ni več verodostojen in kot tak nikogar več ne ogroža, namreč številnim ustreza,« razpoloženje v političnih vrstah ocenjuje eden od naših sogovornikov, ki pa je želel ostati neimenovan. Tudi v primeru, če bi predlog za Štefanečevo razrešitev dobil večino v državnem zboru, pa je končna odločitev v rokah predsednika republike Boruta Pahorja. Ta za zdaj molči, po mnenju nekaterih poznavalcev razmer v KPK pa bi moral Štefanecu (in morda tudi njegovima namestnikoma) že pred časom predlagati odstop in tako omogočiti, da se institucija pobere. Nekateri naši sogovorniki iz političnih vrst predloga za Štefanečevo razrešitev ne podpirajo tudi zato, ker ne želijo prispevati k zmanjšanju Pahorjeve odgovornosti za imenovanje sedanjega predsednika KPK.

Podpora vladi se je za malenkost zvišala

Kot vsak mesec smo tudi tokrat anketirance spraševali, kako ocenjujejo delo vlade in katero stranko bi obkrožili, če bi bile volitve danes. Podpora vladi je v primerjavi z marcem za slabo odstotno točko zrasla – kot uspešno jo ocenjuje dobrih 30 odstotkov anketirancev. Za skoraj štiri odstotne točke pa se je zmanjšal delež tistih, ki delo aktualne ministrske ekipe ocenjujejo kot neuspešno (z marčnih 66,9 na 63 odstotkov). Vrstni red na strankarski lestvici se ni spremenil. V vodstvu ostaja SDS, ki bi jo obkrožilo 16,6 odstotka anketirancev, na drugem mestu je SD (10,4 odstotka), na tretjem pa SMC (10 odstotkov). Vse tri stranke so zabeležile skoraj enako podporo kot pred mesecem dni. Padla pa je priljubljenost četrtouvrščene Združene levice – marca bi jo obkrožilo 8,7 odstotka vprašanih, tokrat pa 6,5 odstotka. Padec podpore ZL je mogoče pripisati prerekanjem in nesklepčnosti na kongresu Iniciative za demokratični socializem (IDS), na katerem naj bi se odločili med tremi možnostmi: da se bodo tri stranke ZL združile v enotno Združeno levico, da bo še naprej ostala sedanja koalicija ali da se bo IDS odločila za samostojno pot.

Če bi bile volitve danes, bi poleg omenjenih štirih v parlament prišli še dve stranki: NSi in DeSUS. Obema je podpora nekoliko zrasla. Prvo bi obkrožilo 5,7 odstotka anketirancev (marca 4,1 odstotka), stranko upokojencev pa 4,6 odstotka (prejšnji mesec 3,5 odstotka). Očitno se je Novi Sloveniji obrestoval shod V obrambo Slovenije, na katerem je bila predsednica stranke Ljudmila Novak zaradi poziva k več demokracije na desnici deležna glasnih žvižgov in nasprotovanj pristašev prvaka SDS Janeza Janše. Rast podpore DeSUS pa je mogoče pripisati pogostemu pojavljanju predsednika stranke Karla Erjavca v javnosti oziroma njegovemu glasnemu izpostavljanju zahteve za izredno uskladitev pokojnin, ki se bo sicer v denarnicah upokojencev bore malo poznala. Dobrih 43 odstotkov vprašanih je na vprašanje, katero stranko bi volili, odgovorilo, da ne vedo ali da na volitve ne bi šli.

Če omenjene odstotke preračunamo v poslanske sedeže, vidimo, da bi imela SDS 27 poslanskih mest, SD in SMC po 17, Združena levica 11, NSi devet in DeSUS sedem. Kar pomeni, da bi imele stranke sedanje koalicije skupaj 41 poslanskih mest, desnosredinski SDS in NSi pa 36.