Številne odprte fronte (od stavke policistov do nezadovoljstva zdravnikov, kulturnikov, županov…), ki jih vlada ne zna zapreti, pa kaos v zdravstvu, naraščajoče razočaranje domačinov v obmejnih krajih, kjer po novem raste bodeča žica, so očitno vplivali, da je podpora vladi decembra močno padla. Po javnomnenjskem merjenju Vox populi, ki ga za naš časnik vsak mesec opravi agencija Ninamedia, Cerarjevo ministrsko ekipo kot uspešno ocenjuje 27,7 odstotka anketirancev, novembra pa ji je takšno oceno prisodilo 35 odstotkov vprašanih. Za slabih šest odstotnih točk je zrasel delež tistih, ki delo aktualne vlade vidijo kot slabo: z novembrskih 61,9 na 67,6 odstotka.
Le redki so letos živeli bolje kot lani
Če omenjene rezultate križamo s strankarsko preferenco, vidimo, da vlada podpore med volilci koalicijskih SMC in SD ni izgubila. Da dela dobro, namreč ocenjuje 80 odstotkov volilcev največje vladne stranke (prejšnji mesec pet odstotnih točk manj), in slabih 50 odstotkov pristašev SD (novembra 45 odstotkov). Volilci tretje koalicijske stranke DeSUS pa so z delom vlade manj zadovoljni – oceno uspešno si je prislužila le pri 28 odstotkih podpornikov stranke upokojencev (pred mesecem dni je bil ta odstotek še enkrat višji). Najslabše pa Cerarjevo vlado ocenjujejo volilci desnice: z njenim delom je zadovoljnih le 12,5 odstotka tistih, ki bi obkrožili NSi (prejšnji mesec 32 odstotkov), in slabih devet odstotkov pristašev SDS (novembra 28 odstotkov).
Vendar pa tokratna podpora aktualni vladi ni najnižja doslej – še nekoliko slabše so jo anketiranci ocenili v aprilski raziskavi Vox populi, ko ji je oceno uspešno prisodilo 26 odstotkov vprašanih. Spomnimo, da je takrat vladajočo politiko pretresalo več afer – od razkritja, da naj bi bila magistrska naloga nekajdnevne ministrice za šolstvo Klavdije Markež plagiat, do afere Veberkom, zaradi katere je moral oditi obrambni minister Janko Veber. Še slabše se je vlada odrezala zadnja dva meseca lanskega leta – najnižjo podporo doslej (18-odstotno) je imela novembra lani. Na takratno nezadovoljstvo javnosti je pomembno vplivalo neuspešno iskanje gospodarskega ministra.
Medtem ko se vladajoča politika rada sklicuje na za letos napovedano 2,7-odstotno gospodarsko rast in poudarja, da se razmere na področju trga dela v zadnjem letu izboljšujejo, anketiranci tega očitno ne občutijo. Na vprašanje, kako ocenjujejo življenjske razmere, jih je namreč kar 43,4 odstotka odgovorilo, da so bile te v letošnjem letu slabše kot lani, 46,6 odstotka pa, da so bile enake. Le slabih deset odstotkov vprašanih je letos živelo bolje kot lani.
Slovenski demokrati so krepko prehiteli SMC
Nezadovoljstvo z delom vlade se odraža tudi v padcu podpore največji koalicijski stranki. Medtem ko so anketarji Ninamedie prejšnji mesec SMC in SDS izmerili enako podporo (14,4-odstotno), so tokrat Slovenski demokrati, ki bi jih volilo 15,8 odstotka anketirancev, Cerarjevo stranko krepko prehiteli. SMC bi namreč obkrožilo 10,4 odstotka vprašanih. Značilnost zadnjih raziskav je, da narašča število neopredeljenih anketirancev, torej tistih, ki ne bi šli na volitve in ki ne vedo, katero stranko bi volili. Oktobra je bilo takšnih 39 odstotkov, prejšnji mesec 42,5 odstotka, tokrat pa skoraj 49 odstotkov.
Če pogledamo zgolj opredeljene anketirance, vidimo, da bi SDS dobila skoraj 30 odstotkov glasov, SMC pa dobrih 20 odstotkov. Cerarjevi stranki se je s 16,6 odstotka precej približala najmanjša koalicijska partnerica SD. Na četrtem mestu je Združena levica, ki jo je izbralo dobrih 12 odstotkov opredeljenih vprašanih, sledita pa ji NSi s skoraj desetimi in DeSUS z dobrimi petimi odstotki. Stranki Ljudmile Novak se je pogosto pojavljanje v kampanji proti izenačitvi pravic raznospolnih in istospolnih parov očitno obrestovalo, saj je tokrat požela tri odstotne točke višjo podporo kot pred mesecem dni.
Če omenjene rezultate preračunamo v poslanske sedeže, vidimo, da bi SDS v parlamentu dobila 29 poslancev (trenutno jih ima 21), SMC pa 19 (na lanskih državnozborskih volitvah jih je dobila kar 36). Sledili bi SD s 15 in Združena levica z enajstimi poslanci, NSi bi pripadlo devet poslanskih mest, najmanjša parlamentarna stranka pa bi bila DeSUS s petimi poslanci. Sedanje koalicijske stranke SMC – DeSUS - SD bi imele po raziskavi Ninamedie skupaj 39 poslancev, torej le tri več, kot jih je na lanskih volitvah dobila SMC, oziroma 13 manj, kot jih ima koalicija zdaj. Desnosredinski stranki (SDS in NSi) pa bi imeli skupaj 38 poslancev (zdaj 26).
Cerarjev zdrs po lestvici najbolj priljubljenih po litikov
Zadnje letošnje merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je v veliki meri popravilo novembrski vtis, ko so bili razen predsednika republike Boruta Pahorja vsi politiki ocenjeni slabše kot mesec prej. Sedaj smo zabeležili obraten trend, saj je kar sedemnajst politikov ocenjenih bolje, trije pa slabše kot novembra. Najbolj si je oceno iz prejšnjega meseca pokvaril predsednik vlade Miro Cerar; na lestvici je padel za tri mesta in je peti. Nekoliko slabše sta ocenjena tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, ki je zdrsnila za eno mesto in pristala na sedmem, ter finančni minister Dušan Mramor, ki je po novembrskem osmem mestu tokrat deseti.
Borut Pahor je še bistveno izboljšal svojo novembrsko oceno in z veliko prednostjo ostaja na vrhu razpredelnice najbolj priljubljenih politikov. Na drugo in tretje mesto sta se prebili evropska komisarka iz vrst SMC Violeta Bulc in evropska poslanka Tanja Fajon. Fajonovi sledi njen strankarski šef, prvak SD Dejan Židan. Poslanka Združene levice Violeta Tomić je bila očitno v kampanji za izenačitev pravic raznospolnih in istospolnih parov prepričljiva, saj je z bistveno boljšo oceno kot novembra naredila največji skok na lestvici. S petnajstega mesta se je povzpela na deveto.
V drugem delu razpredelnice je vrstni red podoben kot prejšnji mesec. Razlika med 17. in 21. mestom je izjemno majhna, le štiri stotinke: vodja poslancev SD Matjaž Han, ki je 17., je ocenjen s povprečno oceno 2,35, predsednik SDS Janez Janša na 21. mestu pa z 2,31. Novouvrščena poslanka SDS Eva Irgl je končala na dnu razpredelnice. S tokratnim merjenjem je končan letošnji ciklus ocenjevanj. Januarja bomo znova naredili nabor politikov in oblikovali lestvico dvaindvajsetih najbolj priljubljenih, ki jih bodo anketiranci nato ocenjevali.
