Tretjič sem igral v Celju in že tretje leto zapored zmagal z Veszpremom. Zdaj sem v Zlatorogu že vajen igrati in zmagovati, ni pa več nobene treme ali živčnosti pred tekmo. V Celju se vedno dobro počutim, čeprav prihajam v dresu »sovražnega« kluba. Tokratno gostovanje je bilo posebno še zato, ker sva imela z bratom Galom dvoboj v atraktivnosti pri strelih na gol, v vratih pa je bil najin dedek Ernest.
Ali je Veszprem, ko je povedel za 12 golov, namerno popustil, ker ni želel pokvariti slovesnega dogodka?Ne, ni bilo namerno. Po visokem vodstvu je prišlo do padca zbranosti v igri, napake so se vrstile in Celjani so krepko zmanjšali zaostanek, a naša zmaga niti za trenutek ni bila ogrožena. Tega si ne bi smeli dovoliti, a prav tako smo vedeli, da se ne more ponoviti finale sklepnega turnirja lige prvakov v Kölnu v minuli sezoni proti Kielcam, ko smo sredi drugega polčasa vodili za devet zadetkov, na koncu pa ostali brez naslova prvaka Evrope. A tudi Celje ni na takšni kakovostni ravni kot Kielce, da bi lahko izvedlo preobrat.
Se vam zdi vstop Celjanov in Velenjčanov v Seho prava poteza?Za oboje bo precej težje kot v minuli sezoni, ko so poleg Evrope igrali le še v domači ligi. Vstop v Seho ima minuse in pluse, a slednjih je precej več. V nasprotju z Veszpremom, ki ima na vsakem položaju po tri kakovostne igralce, je njun kader precej tanjši. A verjamem, da bodo zdržali igranje na dveh težkih frontah, v Evropi in Sehi, če le ne bodo imeli težav s poškodbami. Vsekakor je Seha s Celjem in Gorenjem pridobila kakovost, kajti v minuli sezoni sta bila Strumica in Spartak na zelo nizki ravni in povsem nekonkurenčna.
V Veszpremu je osem nekdanjih igralcev Celja. Kaj je razlog za »slovenizacijo« kluba?Število rokometašev, ki so nekoč igrali v Celju, se veča iz sezone v sezono. To je dokaz, da je Celje velik klub ter da se v njem kakovostno dela in proizvaja vrhunske igralce. Je pa tudi odlična odskočna deska za odhod v še večje in bogatejše klube.
Med okrepitvami je tudi Dragan Gajić, ki tako kot vi igra na desnem krilu. Se bo spremenila vaša vloga?Mislim, da bom imel skoraj enako kot v minuli sezoni. Verjetno bo malce manjša le minutaža, kajti lani je bil Peter Gulyas veliko poškodovan. Prepričan sem, da bova na pomembnih tekmah igrala midva z Gajićem. Seveda je odločitev o tem, kdo in koliko bo igral na katerih tekmah in v katerem tekmovanju, izključno trenerjeva. Konkurenca je vedno dobrodošla, saj te prisili, da ne zaspiš, ampak še bolj zavzeto treniraš.
Veszprem se je igralsko in denarno še okrepil. Ali igralci čutite dodaten pritisk zaradi »nujnosti« osvojitve vseh štirih lovorik (madžarska liga in pokal, Seha, liga prvakov)?Odkar sem prišel v Veszprem, obstaja pritisk, bil pa je tudi že pred mojim prihodom. Klub, igralci, navijači, sponzorji in drugi si vedno želimo osvojiti prav vse, kar je mogoče. V zadnjih dveh sezonah smo bili obakrat zelo blizu četverčku lovorik, a nam je dvakrat zmanjkalo v ligi prvakov, ko smo izgubili v finalu sklepnega turnirja v Kölnu: v sezoni 2014/15 z Barcelono, v minuli sezoni pa po streljanju sedemmetrovk s Kielcami, čeprav smo imeli sredi drugega polčasa že devet zadetkov prednosti. Vsako leto so cilji visoki, najvišji in tudi ta sezona ni izjema.
Ste že preboleli to, da vas selektor Vujović ni uvrstil med potnike za OI?Ko je izbral igralce za Rio, sem bil razočaran in jezen. Verjamem, da bi si zaslužil mesto v reprezentanci za Rio, a končna odločitev je selektorjeva. Vseeno ne gojim nobenih zamer do Vujovića, čeprav neodhoda v Rio ne bom nikoli v celoti prebolel. A če me bo v prihodnje poklical v reprezentanco, se bom vedno odzval.
