V čolnu, ki je pripeljal kakšne pol ure po tistem, ko so se prvi od 35 potapljačev na novomeški Loki potopili v reko Krko, je bilo nekaj vreč pločevink, kuhinjskih loncev, steklenic in drugih drobnih odpadkov. Malo kasneje so iz vode izvlekli še nekaj večjih smeti, tudi kolo in traktorsko gumo, »stalnica« so še vedno prometni znaki. Pa vendar, kot pravi Aleš Blatnik, podpredsednik novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti in klubski inštruktor, je Krka iz leta v leto čistejša.
»V preteklosti so si mnogi Krko predstavljali kot okolje, kamor odvržeš odpadke in jih nihče več ne vidi. Takih odpadkov večinoma ni več, kar je prav gotovo zasluga na eni strani rednih odvozov kosovnih odpadkov in na drugi strani številnih akcij društev in klubov, ki se veliko posvečamo ozaveščanju ljudi. Tako iz reke večinoma potegnemo smeti, ki so bolj povezane s kakšnimi vikend akcijami mladih,« je povedal Blatnik. Ob reki Krki se je v soboto na triindvajseti čistilni akciji, ki jo vsako leto v septembru pripravlja novomeški klub v sodelovanju s Slovensko potapljaško zvezo ter ob pomoči lokalnih ribičev in straškega raftarskega kluba Gimpex, zbralo okoli 70 potapljačev iz vse Slovenije, od tega se jih je potopila polovica.
Cela ura za priprave na potop
»Vidljivost v vodi je dobra, a smeti ni bilo veliko, nekaj parkovnih košev za smeti, steklenic, prometnih znakov, najde se kakšna avtomobilska guma. Notri je še en hladilnik, ki ga bomo poskušali potegniti ven,« je povedal potapljač Slavko Gegič, ko je prilezel iz za ta čas, kot je dejal, presenetljivo tople Krke. Dodal je, da z reko še vedno živijo predvsem potapljači in ribiči, ne pa tudi širša populacija. »Očitno še vedno nismo doumeli, da lahko dobesedno sredi mesta skočimo v Krko, saj je primerna za kopanje za vse, ne le za potapljače z obleko,« je dodal.
»Vsako leto pridemo pomagat potapljačem v Novo mesto, kot tudi oni pridejo pomagat nam,« je med pripravami na potop dejal Vojko Nežmah iz Društva za podvodne dejavnosti Kranj. Nežmahova stalna spremljevalka, brez katere ne gre v vodo, je kamera. »Sem tehnični potapljač, grem v večje globine. Vse dokumentiram, posnamem. Posnel sem vse, kar se je v zadnjih desetih, petnajstih letih potopilo v Istri, Kvarnerju, južnem Jadranu. Veliko se potapljam tudi v naših rekah in jezerih,« je dejal nasmejani Gorenjec, ki ima za sabo dobrih 40 potapljaških let. »Čar je predvsem v tem, da nekaj dokumentiram in pokažem ljudem, ki možnosti potapljanja nimajo. Predvsem pa je tam spodaj mir,« je dodal Nežmah.
Veliko pozornosti dajejo varnosti pri potapljanju
Novomeški klub je s 43 leti delovanja eden najstarejših v Sloveniji. Šteje približno 70 članov, od tega približno polovico aktivnih, kar pomeni, da na leto opravijo vsaj deset potopov. Po Blatnikovih besedah v novomeškem klubu velik del izobraževanja posvečajo varnosti pri potapljanju, tako v vsej svoji zgodovini niso imeli hujših nesreč. Spomladanski in jesenski potapljaški tabori so stalnica, v vmesnem času opravijo še nekaj potapljaških izletov, trenutno načrtujejo potapljanje v avstrijskih jezerih. Prvič doslej je lani tečaj potapljanja opravilo tudi nekaj potapljačev, starih od 12 do 15 let, čeprav Blatnik ni goreč zagovornik otroškega potapljanja. »Zavedati se je treba, da je potapljanje nevaren šport, če ne upoštevamo pravil. Toda od dvanajst- ali trinajstletnika ne moremo pričakovati, da se bo preudarno in samostojno odločal. Kljub temu smo tokrat naredili izjemo, saj je šlo za otroke naših članov, ki so potapljači in se bodo skupaj z njimi potapljali, ob tem pa jih dodatno izobraževali.«
Varnejši dostop do Krke na Loki
Novomeški potapljači so se v soboto veselili tudi nove pridobitve, ki je po Blatnikovih besedah dobrodošla za vse Novomeščane in obiskovalce mesta. Po dolgih letih prizadevanj sta namreč novomeška občina in Agencija za šport v sodelovanju s klubom uredili dostop do Krke ob Župančičevem sprehajališču. »Dogajanje na Krki je zadnja leta res pestro, od supanja do jadranja, potapljanja. Odslej bo dostop s čolni mnogo lažji, seveda pa bodo tudi naši potapljači in podvodni reševalci varneje in hitreje dostopali do Krke,« je dodal Blatnik.
