B
odimo odkriti; športni filmi so žanr, ki le redko ponudi presežke. Podobno kot romantične komedije ali božični filmi, če ni še malo slabše. Športne tekme ali igre imajo vse nastavke suspenza, dobra nogometna ali košarkarska tekma ima veliko več skupnega s kakšno Hitchcockovo dramo ali grozljivko kot s kako bedno komedijo, v kateri šolsko moštvo, ki na začetku ni favorit, po seriji čudežev premaga prave profesionalce. Da bi izbrali nekaj boljših športnih filmov, smo izbirali z ducata različnih lestvic in na koncu kompilirali. Na lestvici ni dveh simpatičnih srbskih filmov zadnjih let: Montevideo, Bog te video in košarkarskega Bićemo prvaci sveta. Takole na hitro pa nam prideta na misel še legendaren erotični film Maškarada Boštjana Hladnika (glavni junak Luka ni samo spolni objekt, ampak tudi branilec pri KK Olimpija) in nadaljevanka Mladost na stopnicah (roman Antona Ingoliča, režija France Štiglic), kjer je glavni junak Ciril nogometaš, ki se odloči postati atlet. Tako, zdaj pa k tistim, ki so zares stresli svetovni filmski svet.
Prvi iz serije filmov o neizobraženem in revnem ameriškem boksarju italijanskih korenin iz Filadelfije (Sylvester Stallone), ki se preživlja kot pobiralec stav, hkrati pa trenira in vse bolj napreduje proti svetovnemu vrhu. Na koncu seveda premaga tudi aktualnega prvaka Apolla Creeda. Za film, ki ga je režiral John G. Avidsen, so značilne krvave in izjemno dobro posnete scene dvobojev, zgodba, ki jo je napisal Stallone sam, pa je poenostavljena različica ameriškega sna, v kateri revni in neizobraženi postanejo bogati, pravzaprav zelo bogati. Film spremlja legendarna glasba Billa Contija, skladba Gonna Fly Now pa velja za eno najboljših filmskih glasbenih stvaritev vseh časov. Podatek, ki najbolj pretrese, pa je tale: v film so vložili le nekaj več kot milijon, zaslužili pa 225 milijonov dolarjev. Navdušeni so bili tudi kritiki, kar dokazujejo oskarji za najboljši film leta 1976, za najboljšega režiserja in za najboljšo montažo. Ob tem ni čudno, da so posneli še pet nadaljevanj, spin off in tudi muzikal.
Osnova za ta distopično-znanstvenofantastično-športno-akcijski film je igra rollerball, nekakšna kombinacija kotalkanja in ameriškega nogometa, v kateri je bolj ali manj dovoljeno vse, na koncu tudi ubijanje nasprotnikovih igralcev. Globalna prvenstva in klube vodijo korporacije, ki jih zanima le denar. Ko igralca več ne potrebujejo, ga izločijo. Sliši se zelo znano in zelo blizu. Režija Norman Jewison, glavna vloga, ena njegovih najboljših partij, James Caan. Remaku iz leta 2002 originala ni uspelo ujeti.
O tem, kako je Big Lebowski postajal kultni film, so napisane knjige. Klubi oboževalcev filma so po vsem svetu, čeprav ob nastanku ni toliko obetal. Zdaj pa … Obstaja vera dudeizem (po glavnem liku iz filma) in vsakoletni festival Lebowski … Nas, športne zanesenjake, zanima predvsem bowling, ki ga Jeff Bridges (Dude), John Goodman (Walter) in Steve Buscemi (Donny) igrajo med svojimi zgodami in nezgodami. Kultno športno črno kriminalno komedijo sta režirala brata Joel in Ethan Coen. Bruto so zaslužili več kot 30 milijonov dolarjev.
Za mnoge je najboljši športni film vseh časov Raging Bull, kot je originalen naslov boksarske drame, ki jo je posnel Martin Scorsese, z Robertom de Nirom v glavni vlogi. Gre za črno-beli film, za biografijo o ameriškem boksarju Giacobbu LaMotti, ki se počasi odtujuje od svoje družine. Paranoičen in bolestno ljubosumen konča kot stand up komik in ker v svojem lokalu prodaja alkohol mladoletnim, ga celo zaprejo. Zapravili so 18 milijonov in zaslužili 23 milijonov dolarjev. Od osmih nominacij za oskarje je slavil v kategorijah za glavno vlogo in montažo.
Jafar Panafi je posnel športni film, ali morda kar črno komedijo, o iranskem nogometu. Na pomembno tekmo iranske reprezentance z Bahrajnom se odpravijo tudi ženske, preoblečene v moške, saj jim drugače ni dovoljen vstop na stadione. Redarji jih ujamejo in do konca kvalifikacijske tekme morajo počakati v prostorih, kjer poslušajo navijanje, različne žalitve redarjev in njihovo glasno spremljanje tekme. Film je bil v Iranu prepovedan, čeprav je bil tam posnet za 2500 dolarjev. In, mimogrede, Iran je tekmo dobil z 1 : 0.
Ben Cross je bil Harold Abrahams, judovski študent na Cambridgeu, Ian Charleson pa Eric Liddell, sin škotskih misijonarjev na Kitajskem. Oba sta se na različne načine borila s svojimi življenjskimi usodami in oba sta nastopila za Veliko Britanijo na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu. Abrahams je osvojil zlato v teku na 100 metrov in srebro v štafeti 4 x 100 metrov, Liddell je bil zlat na 400 metrov in bronast na 200 metrov. Film Hugha Hudsona je eden najbolj čistih športnih filmov, glasbo za biografsko delo je prispeval Vangelis.
Američani imajo na tisoče filmov o baseballu. Praktično ni hollywoodskega zvezdnika, ki si ni kdaj oblekel samosvojega dresa in udaril s kijem. Naša redakcija se je odločila za film Field of Dreams, v katerem blesti Kevin Costner, v vlogi nič hudega slutečega kmeta, ki se odloči na svojih njivah postaviti baseballsko igrišče. Sosedje ga imajo za zmešanega, na igrišče pa dejansko prihajajo igrat veliki pokojni baseballski asi iz preteklosti. V film Phila Aldena Robinsona so vložili 15 milijonov dolarjev in pobrali 85 milijonov.
This sporting life je drama po istoimenskem romanu nekdanjega igralca ragbija Davida Storeyja. Režiral jo je Lindsay Anderson. V Andersonovem prvencu v glavni vlogi nastopa yorkshirski rudar (Richard Harris), ki postane uspešen ragbijaš, predvsem zato, ker znajo njegovi menedžerji in trenerji izkoristiti njegovo nagnjenost k nasilju. Jasno, ragbijaš je agresiven tudi v zasebnem življenju, kar na koncu pripelje do katastrofe. Film je pogorel na domačih angleških platnih in postal velika uspešnica v tujini.
Die Angst des Tormanns beim Elfmeter je film nemškega režiserja Wima Wendersa po romanu avstrijskega pisatelja Petra Handkeja. Wenders je zapravil za tiste čase konkretnih 600.000 mark. Zgodba o nogometnem vratarju, ki se po izključitvi odpravi na obhod po Dunaju in mimogrede ubije žensko, s katero je spal, je psihološka drama, nogomet pa okvir, iz katerega avtorja črpata zelo nešportno zgodbo. Mimogrede, film ni postal velika uspešnica, menda tudi zato, ker je naslov obetal bolj nogometni film.
Za nogometni film z mnogimi zvezdniki so uporabili dve podlagi. Prva je bil madžarski film Két félidő a pokolban (Polčasa v peklu) iz leta 1961 in druga legenda o nogometaših kijevskega Dinama, ki so med drugo svetovno vojno redno premagovali nemška moštva. V filmu iz leta 1970, ki ga je režiral John Huston, ekipa vojnih ujetnikov igra tekmo z nemško reprezentanco in jo izkoristi za pobeg. Michael Caine, Sylvester Stallone, Max von Sydow so igralci. Nogometaši so Pelé, Bobby Moore, Osvaldo Ardiles, Kazimierz Deyna …
