Ameriški plavalec Michael Fred Phelps II. je prvič nastopil na letnih olimpijskih igrah leta 2000 v Sidneyju, ko je bil star komaj petnajst let. Takrat ni osvojil nobene medalje, 22, ki si jih lasti, je namreč osvajal leta 2004 v Atenah, 2008 v Pekingu in 2012 v Londonu. Gre za najuspešnejšega olimpionika vseh časov, če pa k temu dodamo še podatek, da bo nastopil tudi letos v Braziliji, so stvari še bolj na dlani. Phelps je hkrati tudi športnik z največ osvojenimi zlatimi medaljami. V žepu ima namreč 18 zlatih, ob dveh srebrnih in bronastih medaljah. Nekaj biografskih podatkov: rodil se je 30. junija 1985 v Baltimoru, v zvezni državi Maryland. Meri 193 centimetrov in ima 88 kilogramov. Njegove plavalne discipline so hrbtno, delfin in mešano. Ob vseh mogočih medaljah, ki jih je osvojil na svetovnih prvenstvih, panameriških igrah in olimpijadah, trenutno v rokah drži svetovne rekorde na 100 in 200 metrov delfin, na 400 metrov mešano, kot član ameriške štafete pa še svetovne rekorde na 4 krat 100 metrov prosto, 4 krat 200 metrov prosto in 4 krat 100 metrov mešano.
Športnica iz Ukrajine, rojena v mestu Herson, se je rodila leta 1934 in je seveda glede na takratni čas nastopala za Sovjetsko zvezo. Konec koncev je njen oče Semjon Andrejevič umrl v bitki za Stalingrad. Sto enainšestdeset centimetrov visoka in kakih 50 kilogramov težka Latinina je osvajala medalje leta 1956 v Melbournu, 1960 v Rimu in 1964 v Tokiu. Skupaj ima devet zlatih, pet srebrnih in štiri bronaste medalje. Mimogrede, trikrat poročena orodna telovadka je enako število zlatih kolajn osvojila tudi na svetovnih prvenstvih v gimnastiki.
V letih 1972, ko so bile olimpijske igre v Münchnu, 1976, ko so bile v Montrealu, in 1980, ko so se športniki merili v Moskvi, je blestel Nikolaj Andrijanov. Osvojil je sedem zlatih, pet srebrnih in tri bronaste medalje (s svetovnih prvenstev pa ima še deset zlatih medalj). Orodni telovadec, specialist za preskok, parter in kroge Nikolaj Jefimovič Andrijanov, ki je bil visok le 166 centimetrov in težak okoli 60 kilogramov, se je rodil leta 1952 v ruskem mestu Vladimir, umrl pa je leta 2011, po težki bolezni.
Boris Anfijanovič Šahlin se je rodil v Išimu, v Rusiji, leta 1932, svoji prvi medalji pa je dosegel na olimpijskih igrah leta 1956 v Melbournu, zlato na konju z ročaji in moštveno zlato. Štiri zlate, dve srebrni in eno bronasto medaljo si je Šahlin prisvojil v Rimu štiri leta kasneje, končal pa je v Tokiu leta 1964 z eno zlato in dvema srebrnima. Ne več na konju z ročaji, kjer je že blestel oče aktualnega slovenskega premierja. Leta 1966 je nehal tekmovati, pred tem je osvojil tudi šest medalj na svetovnih prvenstvih. Umrl je leta 2008.
Eden najpomembnejših italijanskih športnikov je nastopil že na olimpijadi v Berlinu leta 1936 in z reprezentanco Italije osvojil ekipno zlato. Z naslednjih olimpijskih iger v Londonu leta 1948 je prinesel dve srebrni in eno bronasto, najbolje pa mu je šlo leta 1952, ko je v Helsinkih osvojil dve zlati in dve srebrni medalji. Tudi v Melbournu leta 1956 je z moštvom Italije osvojil dve zlati, sam pa še bronasto, nazadnje je leta 1960 v Rimu dobil še zlato in srebro. Mangiarotti se je rodil leta 1919 v Renati in umrl leta 2012 v Milanu.
Japonski telovadec je nastopil na štirih olimpijadah, začenši v Helsinkih leta 1952, končal pa je leta 1964 v Tokiu, kjer je osvojil (samo še) moštveno zlato z reprezentanco Japonske. Sto šestdeset centimetrov visok in 58 kilogramov težek olimpionik je na olimpijadah skupaj osvojil pet zlatih, štiri srebrne in štiri bronaste medalje. Zdaj 84-letni Ono je poročen z nacionalistično političarko Kijoko Ono, sicer nekdanjo telovadko, ki je nastopila na dveh olimpijadah in na drugi v Tokiu osvojila ekipni bron.
Finski tekač je nastopil že v »pradavnini« olimpijskih iger. Leta 1920 je v Antwerpnu osvojil tri zlate (10.000 metrov, kros posamezno in kros ekipno) in eno srebrno medaljo na 5000 metrov. Štiri leta kasneje je v Parizu Nurmi osvojil pet zlatih medalj, leta 1928 pa v Amsterdamu še eno zlato in dve srebrni. Kariero je želel končati leta 1932 v Los Angelesu, a mu niso pustili nastopiti zaradi kršenja pravil o amaterizmu. Sto štiriinsedemdeset centimetrov visok in 65 kilogramov težek tekač iz Turkuja se je rodil leta 1897 in umrl leta 1973 v Helsinkih.
Leta 1962 rojena Nemka iz Brandenburga je prvi del svoje kariere nastopala za Vzhodno Nemčijo, po padcu berlinskega zidu pa za skupno državo. In še dobro, da govorimo samo o njenih olimpijskih medaljah, na svetovnih prvenstvih je namreč osvojila še veliko več: s teh tekmovanj ima kar 28 zlatih medalj. Na olimpijadah v Moskvi leta 1980 je osvojila eno zlato medaljo, v Seulu leta 1988 pa dve zlati in srebro. Od leta 1992 do leta 2004 je za združeno Nemčijo pobrala še pet zlatih in tri srebrne medalje.
Savao Kato, rojen leta 1946, velja za enega od štirih najtrofejnejših telovadcev vseh časov. Med dvanajstimi olimpijskimi medaljami, ki ga uvrščajo med deset najboljših, je namreč kar osem medalj zlatih. Udeležil se je treh olimpijskih tekmovanj, začenši z igrami v Mehiki leta 1968, ko je osvojil tri zlate in en bron. Leta 1972 v Münchnu je dobil tri zlate in dve srebrni, leta 1976 v Montrealu pa še dve zlati in srebrno medaljo. Zanimivo je, da je bil uspešen tudi njegov brat Takeši, ki je v Mehiki leta 1968 osvojil zlato in bron.
Ameriška plavalka iz Danversa, rojena leta 1973, je nastopila na štirih olimpijadah. Najprej v Barceloni leta 1992, kjer je osvojila dve zlati z ameriškima štafetama na 4 krat 100 metrov prosto in mešano ter srebro na 100 metrov prosto. Leta 1996 v Atlanti je bila trikrat zlata, s štafetami 4 krat 100 metrov prosto, 4 krat 200 metrov prosto in 4 krat 100 metrov mešano. Leta 2000 je v Sydneyju tri zlate osvojila s štafetami, bronasta pa je bila na 100 metrov prosto. Leta 2004 v Atenah je postavila piko na i z dvema srebrnima medaljama, spet z ameriškima štafetama.
